Okupacija
Po premirju v Villa Giusti (3. novembra 1918) je italijanska vojska zasedla Primorje ter dele Kranjske in Koroške. Obseg okupacije do podpisa Rapalla označuje demarkacijska linija iz leta 1919.
Več →Območje delovanja ZDRM obsega 47 slovenskih občin — 36 % površine slovenskega državnega ozemlja na obeh straneh nekdanje meje.
Društvo je bilo ustanovljeno v Podbrdu (občina Tolmin) in od takrat deluje na področju raziskovanja, ozaveščanja javnosti ter mreženja strokovnjakov in ljubiteljev zgodovine.
Rapalska meja je bila skupna zgodovina treh narodov. Sodelujemo s slovenskimi, italijanskimi in hrvaškimi raziskovalci mejnega območja.
Po premirju v Villa Giusti (3. novembra 1918) je italijanska vojska zasedla Primorje ter dele Kranjske in Koroške. Obseg okupacije do podpisa Rapalla označuje demarkacijska linija iz leta 1919.
Več →12. novembra 1920 sta Italija in Kraljevina SHS v Rapallu določili mejo. Italiji je pripadla četrtina slovenskega narodnostnega ozemlja z več kot 300.000 Slovenci.
Več →Septembra 1919 je »miroljubni pesnik« D’Annunzio z legionarji zasedel Reko: črne srajce, rimski pozdrav, voditelj na balkonu in množica, ki ploska. Vaja za fašizem, ki jo je Mussolini pozorno spremljal. Po Rapallu je Reka postala svobodna država, decembra 1920 jo je italijanska mornarica »osvobodila« s topovi, leta 1924 pa jo je Italija anektirala. Sušak je ostal pri Kraljevini SHS.
Več →Požig Narodnega doma v Trstu (13. julija 1920) je bil uvod v sistematično nasilje. Fašisti so ukinili društva in stranke, Gentilejeva reforma (1923) je odpravila slovenske šole, priimke in kraje pa so poitalijančili. Odpor je zatiral Posebno sodišče, glasni umori pa so bili opomin vsej skupnosti.
Več →Več deset tisoč Slovencev in Hrvatov je zapustilo Primorsko v Jugoslavijo in čez ocean. V njihove službe in na njihovo zemljo so oblasti naseljevale Italijane.
Več →Italija je Jugoslavijo imela za tekmico na Jadranu in Balkanu. Leta 1939 je anektirala Albanijo; z Nemčijo, ki je leta 1938 priključila Avstrijo, so jo podpirale tudi Madžarska, Romunija in Bolgarija. Jugoslavija je bila stisnjena z zahoda in juga.
Italija je od leta 1927 gradila Alpski zid (Vallo Alpino), utrdbeni sistem ob alpski meji od Ligurije do Kvarnerja, ki so ga uradno končali leta 1942. Kraljevina Jugoslavija je ob rapalski meji gradila Rupnikovo linijo, ki pa je vojska leta 1941 ni branila: umaknila se je še pred italijanskim napadom.
Več →6. aprila 1941 so sile osi napadle Jugoslavijo. Slovenijo so si razdelile Nemčija, Italija in Madžarska, okupirala pa jo je tudi Neodvisna država Hrvaška (italijanski protektorat). Italija je priključila Ljubljansko pokrajino.
Več →Italijanske oblasti so civiliste zapirale v taborišča, kot so Rab, Gonars in Monigo. Za večino zločinov nihče ni odgovarjal. Fotografije prikazujejo nasilje nad civilisti.
Več →Leta 1942 so italijanske divizije po Roattovi okrožnici 3C obkoljevale vasi, ustreljevale talce, požigale domove in civiliste odganjale v taborišča. Lipa (1944) je zločin fašističnih sil RSI in Wehrmachta. Miškin kazalec nad točko pokaže podrobnosti.
Več →10. julija 1943 so se zavezniki izkrcali na Siciliji in se začeli prebijati proti severu. 8. septembra je Italija kapitulirala, njene enote so se z Balkana umikale proti severni Italiji, oblast na Primorskem pa se je sesula.
Več →Konec aprila in v začetku maja 1945 je Jugoslovanska armada osvobodila večji del Primorske in Trst. Po sporazumu iz 9. junija 1945 se je umaknila za Morganovo linijo.
Več →Poražena Italija je za mizo sedela med premaganimi, Jugoslavija med zmagovalci. Pariška pogodba (10. februarja 1947) je rapalsko mejo ukinila in večino Primorske priključila Jugoslaviji; Trst je dobil poseben status.
Več →Bazovica, 6. september 1930
Za štiri ustreljene tigrovce in nekaj čez 6.400 slovenskih žrtev italijanskega okupatorja se je želja uresničila: večji del Primorske je osvobojen izpod Italije.
Vir števila žrtev: Inštitut za novejšo zgodovino, popis žrtev 1941–1945.
Zgodovinsko društvo Rapalska meja (ZDRM) je bilo ustanovljeno leta 2017 v Podbrdu. Osredotočeno je na interdisciplinarno raziskovanje, ozaveščanje javnosti in mreženje strokovnih ter ljubiteljskih raziskovalcev, pa tudi na organizacijo raznovrstnih srečanj — od terenskih ogledov do mednarodnih simpozijev. Naše delovanje zapolnjuje vrzel med posamezniki, organizacijami in ustanovami, ki se ukvarjajo z obdobjem rapalske meje.
V sklepnih vojaških operacijah prve svetovne vojne so se italijanske enote pomaknile na zahodno slovensko etnično ozemlje. Rapalska pogodba novembra 1920 je to zasedbo formalizirala in za 27 let razdelila slovensko narodno telo. Ne gre za kratko vmesno epizodo — temveč za četrtstoletno odisejado zahodnega slovenskega ozemlja.
Zgodovinsko društvo Rapalska meja želi s svojim delovanjem preprečiti pozabo obdobja, ki je bilo za Slovenijo in slovensko skupnost huda preizkušnja. V ospredje postavljamo življenje prebivalcev ob meji in tistih, ki so jo na obeh straneh varovali ter nadzirali — z vsemi svetlimi in temnimi platmi tega časa.
V ZDRM celostno obravnavamo območje ob rapalski meji — tako ozemlje občin, ki so po letu 1920 ostale v Jugoslaviji, kot tistih, ki so bile del Italije. Zavedamo se, da so vse te izkušnje zaznamovale specifičen politični, kulturni in poselitven razvoj tega prostora ter še danes oblikujejo temeljne družbenogeografske značilnosti območja.
ZDRM spodbuja in podpira izdajanje strokovnih publikacij o rapalskem obdobju. Med izbranimi naslovi:
Od prvih dni po razpadu Avstro-Ogrske do podpisa pariške mirovne pogodbe leta 1947 je zahodno slovensko ozemlje doživelo zasedbo, razdelitev in počasno narodno obnovo. Rapalska meja je zaznamovala četrtino slovenskega etničnega prostora in življenje stotisočev Slovencev pod tujo oblastjo.
Narodni svet SHS v Ljubljani razglasi Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Na Primorskem — v Gorici, Trstu in drugod — prevzamejo oblast narodni sveti in razglasijo priključitev k novi državi. Italijanska vojska, ki v naslednjih dneh zasede ozemlje, razpusti te organe in njihovo oblast razglasi za nelegitimno, s čimer konča kratko obdobje slovenskega samoupravljanja na Primorskem.
Na podlagi premirja med Avstro-Ogrsko in Antanto zasede italijanska vojska zahodno slovensko ozemlje. Italija se sklicuje na Londonski sporazum iz leta 1915, ki ji obljublja obsežne ozemeljske pridobitve na vzhodnem Jadranu.
Italija in Kraljevina SHS podpišeta v Rapallu bilateralni mejni sporazum. Meja Slovencem odreže Trst, Gorico, Istro in velik del notranjosti vse do Snežnika. Pogodbo v vili Pagana (tedaj Spinola) podpišeta med drugimi Carlo Sforza in Ante Trumbić.
Skupna mejna komisija z italijanskimi in jugoslovanskimi predstavniki dokončno določi in označi mejo na terenu. komisija delo zaključi leta 1925.
Fašistična oblast z upravno in šolsko reformo sistematično zatira slovensko kulturo in jezik.
Italija skupaj z Nemčijo in Madžarsko napade Jugoslavijo — za Italijo je to že tretji napad na svojo vzhodno sosedo, po vojni z Avstrijskim cesarstvom leta 1866 in vstopu v prvo svetovno vojno leta 1915. Italija od ustanovitve do danes ni bila nikoli napadena z vzhodne strani. Slovensko ozemlje je razkosano: Nemčija zasede Štajersko in Gorenjsko, Italija vzpostavi Ljubljansko pokrajino. Množične internacije in nasilje v Ljubljanski krajini spodbudijo nastanek Osvobodilne fronte in razmah odpora.
Jugoslovanska vojska in enote Osvobodilne fronte v prvih dneh maja 1945 osvobodijo ozemlje za rapalsko mejo. Po petindvajsetih letih italijanske oblasti se ozemlje vrne pod jugoslovansko upravo, a dokončna meja med Italijo in Jugoslavijo ostane odprto diplomatsko vprašanje.
Podpis mirovne pogodbe uradno zaključi rapalsko obdobje. Slovensko primorje se vrne v Jugoslavijo; vzpostavi se Svobodno tržaško ozemlje (STO), ki ga leta 1954 dokončno ukine Londonski memorandum. Edini ostanek Rapalske pogodbe je meja pri Ratečah.
Meja ni bila le administrativna ločnica — bila je živa sila, ki je oblikovala vsakdanje življenje, identiteto in spominsko kulturo celotne regije. Te sledi še danes beremo v pokrajini, v jezikovnih posebnostih in v socialnih mrežah skupnosti ob nekdanji meji.
Delovanje društva, razvoj spletišča, terenske akcije in razstave so mogoči le s podporo članov. Z 20 € letne članarine aktivno prispevate k ohranjanju dediščine rapalske meje in financirate prihodnje projekte.
Za splošne informacije, vprašanja o raziskavah ali prijavo na naš e-seznam nam pišite na spodnji naslov. Vsakemu sporočilu smo veseli — tako od strokovnjakov kot od ljubiteljev zgodovine.
Aktualne novice, fotografije z terena in obvestila o dogodkih objavljamo na naši Facebook strani. Pridružite se nam tudi v skupnosti.
