Jugoslovansko - italijanska komisija za razmejitev med Italijo in Kraljevino S.H.S.
Commissione Italo – S.H.S. per la delimitazione dei confini fra il Regno d´Italia e il Regno S.H.S.
Piše: Grega Žorž
S podpisom Rapalske pogodbe sta se obe kraljevini v 5. členu zavezali, da bosta ustanovili mešano komisijo za razmejitev, ki bo natančno začrtala mejo, jo izmerila ter skrbela za postavitev mejnikov. Zaradi posebnosti nove meje so ustanovili tri med seboj enakovredne komisije, ki so obravavale:
– kopensko mejo,
– Svobodno državo Reka,
– zadarsko okrožje.
Komisija se je uradno imenovala Commissione italo – s.h.s. per la delimitazione dei confini fra il Regno d´Italia e il Regno S.H.S. Za ozemlje Slovenije je najpomembnejša komisija za določitev kopenske meje. Italijanski del komisije je bil imenovan 2. februarja 1921. Komisija je zaradi določitve stične točke z italijansko – avstrijsko mejo, ki je bila določena s senžermensko pogodbo, sodelovala tudi z mednarodno komisijo za določitev meja Avstrije.
Komisija za določitev kopenske meje
Komisijo za določitev kopenske meje je sestavljalo šest članov.
Vodji delegacije sta bila senator Francesco Salata in general Rudolf Maister. Vsak je komisiji predsedoval izmenično. V času delovanja komisije se je zgodilo več sprememb. Generalštabnega polkovnika Ječmenovića je zamenjal polkovnik Viktor Andrejka, ki je tudi sam predčasno zapustil komisijo. Generala Maistra je po njegovi prisilni predčasni upokojitvi zamenjal polkovnik Daskalović ter bil zaradi pritiska Italije tudi sam zamenjan s polkovnikom Panto Droškićem.
V italijanskem delu komisije se je zgodila zgolj ena menjava – vodjo Salato je zamenjal general Vacchelli. Tretji član je bil generalštabni polkovnik Italo Gariboldi.
Zgolj dva izmed šestih članov komisije sta dočakala ukinitev rapalske meje na Pariški mirovni konferenci leta 1947. Nazivi vseh članov so iz časa delovanja komisije.
Na predvečer zasedanja komisije
Časopis Slovenec
(22. februar 1921)
Člani jugoslovanske delegacije v razmejitveni komisiji, ki bo določala mejo med Jugoslavijo in Italijo, pridejo po dosedanjih dispozicijah danes v Ljubljano, in sicer prispeta generalštabni polkovnik Milan Ječmenič in pehotni polkovnik Aleksander Daskalovič popoldne, general Maister
pa pride zvečer. Člana italijanske delegacije general Vacchelli in polkovnik Garibaldi sta se odpeljala včeraj zvečer iz Rima ter dospeta najbrže jutri zjutraj z orient-ekspresom v Ljubljano. Predsednik italijanske delegacije senator Salata je poslal jugoslovenskim članom razmejitvene komisije drzojavne pozdrave z obžalovanjem, da se radi bolezni svoje soproge ne bo mogel udeležiti prve seje.
Slovenec, v sredo 23. februarja 1921
Nova Pravda
(22. februar 1921)
Člani razmejitvene komisije med Italijo in Jugoslavijo so 22. 2. dospeli v Ljubljano. Vsi so nastanjeni v apartmajih hotela ›Uniona‹.
Člana jugoslovanske delegacije generalštabni polkovnik Milan Ječmenić in pehotni polkovnik Aleksander Daskalović sta prva dospela. Ob 5. uri popoldne sta s tržaškim vlakom dospela na glavni kolodvor člana italijanske delegacije general Vachelli in polkovnik Garibaldi. Na kolodvoru ju je pričakal italijanski delegat de Comelli. General Maister je prispel v Ljubljano ob 10. uri zvečer z zagrebškim vlakom.«
Nova Pravda, v soboto 26. februarja 1921
Pogajanja z Italijo
Beograd, 21. februarja. (Izv.)
Poslanik Antonijević je prinesel iz Rima Rapalsko pogodbo, ki je bila izmenjana v Rimu. Mešana komisija za razmejitev z Italijo se bo sestala še ta teden v Ljubljani in pričela z razmejitvijo med našo kraljevino in Italijo.
Jutro, 22. februarja 1921
23. - 25. februar 1921 - ustanovno srečanje komisije
Razmejitev z Italijo
Beograd, 24. februarja.
Iz Ljubljane poročajo, da je komisija za razmejitev pričela svoje delo brez zaprek. Do sedaj je odločeno, da se otoka Krk in Rab predata našim oblastem še ta teden.
Beograd, 24. februarja. (Izv.)
Jutri potuje v Split komisija za odreditev meje v Dalmaciji. Delegati te komisije so: pukovnik Milojevič, Nježič in fregatni kapitan N. Stankovič.
Jutro, 25. februarja 1921
Prevzetje logaškega ozemlja
Ljubljana, 25. febr. (Izvirno).
Včeraj je bil v seji razmejitvene komisije podpisan protokol, v katerem se je določilo, da se izvrši predaja logaškega ozemlja jutri 26. februarja ob 10. uri dopoldne v Logatcu. V to svrho se odpeljejo zjutraj ob pol 9. uri iz Ljubljane s posebnim vlakom predstavniki naših vojaških in civilnih oblasti. Na kolodvoru v Logatcu jih bodo pričakovali predstavniki italijanskih oblasti, ki izkažejo zastopnikom naše države vse časti. Nato se izvrši formalna predaja oblasti. Po izvršeni predaji se italijanske oblasti, katerim zopet naši izkažejo isto čast, odpeljejo. Le laško carinsko osebje, ki bi vršilo pregled železniškega prometa, ostane začasno še v Logatcu, do kamor bodo zaenkrat vozili tudi italijanski vlaki. Neposredno po prevzetju logaškega ozemlja bo pričela delovati naša oprava do tako zvane provizorične meje, tj . do one granice, katero so Italijani po lastnem tolmačenju rapalske pogodbe sami ugotovili. Razmejitvena komisija se bo potem podala v teren, da sporazumno ugotovi definitivno granico. Po izvršenem prevzetja oblasti v Logatcu se poda razmejitvena komisija jutri tudi v Rakek ter se popoldne vrše v Ljubljano
Jutro, 26. 2. 1921
26. februar 1921 - osvoboditev območja Logatec - Planina - Rakek
Zaradi bogate vsebine objavljamo dva časopisna prispevka o predaji oblasti na območju Logatca, Planine in Rakeka.
Jutro
Ljubljana 26. februarja
Ko se je sestala v Ljubljani jugoslovansko – italijanska razmejitvena komisija, je bilo sklenjeno, da Italija takoj izprazni kraje, prisojene po rapalski pogodbi naši državi. Danes se je izvršilo prevzetje teh krajev v našo upravo. Ob pol deveti uri zjutraj je zapustil ljubljanski glavni kolodvor poseben vlak, lepo z zelenjem in zastavicami ozaljšan in z napisom na lokomotivi: «Prvi vlak na osvobojeno ozemlje».
V vlaku je bil general Maister in drugi člani obeh delegacij razmejitvene komisije, mnogo drugih javnih funkcionarjev in dve godbi: divizijska in železničarska. Kolodvor je bil nabito poln občinstva, ki je živahno pozdravljalo prvi vlak v osvobojeno logaško ozemlje. »Pozdravite brate!«
Na postaji Verd je vstopila v vlak četa 40. peš. polka, sami krepki VaIjevci, na dosedanji demarkacijski črti pa orožništvo in finančni stražniki.
Krasen sprejem v Logatcu.
Logatec je bil ves v zastavah, Tudi kolodvorsko poslopje, na katerem je poleg jugoslovanske vihrala tudi še laška zastava. Kolodvor poln ljudstva s trobojnicami, Sokol in požarna bramba. Krasen vtis so napravila številna dekleta v narodnih nošah in šolski otroci z malimi zastavicami. Vse to ljudstvo je pozdravilo prihod vlaka z naravnost nepopisnim navdušenjem, dvigali so se klobuki, mahalo se je z zastavami in vzklikom Jugoslaviji ni hotelo biti konca.
General Maister je sprejel raport poveljnika italijanskega oddelka, postavljenega pred vlakom, potem je pa zaorila «Lepa naša domovina > iz grl deklet v narodnih nošah.
Pozdrav prebivalstva.
Punčuh, župan zgornjega Logatca je v lepih besedah pozdravil v imenu osvobojenega ljudstva zastopnika jugoslovanske države, generala Maistra in je končal svoj govor z živijo klicem Jugoslaviji, kralju Petru in prestolonasledniku-regentu Aleksandru. Vojaška godba je intonirala državno himno, potem je pa italijanski general sprejel raport poveljnika jugoslovanske čete, ki se je pripeljala z vlakom.
Izročitev Logatca in obhod.
Potem sta se postavili obe četi, italijanska in jugoslovanska, ena proti drugi, izkazali sta si medsebojno čast in — Italijani so odkorakali. Naša četa je nato prevzela službo, kakor je tudi naše železniško osebje takoj prevzelo upravo kolodvora. Deželno vlado je zastopal dvorni svetnik g. Vremenšek, ki je takoj instaliral politično upravo na osvobojenem ozemlju. Po Logatcu se je pa razvil dolg prevod deklet v narodnih nošah, šolskih otrok, Sokolov, gasilcev in velikega števila ljudstva. V sprevodu sta igrali obe iz Ljubljane došli godbi, dekleta so pela rodoljubne pesmi, pri cerkvi so pokali topiči in nepregledni sprevod se je pomikal po Logatcu, v katerem niti eno poslopje ni bilo brez zastave. In vsem so žarele oči od navdušenja, vse je živahno pozdravljalo tako težko pričakovano in vendar dočakano svobodo. Na poslopja okrajnega glavarstva je visela italijanska zastava; pod to zastavo se je zbralo ljudstvo in zapelo našo narodno himno. P o krepkem novem pozdravu g. Punčuha, je vojaška godba zaigrala jugoslovansko himno in italijanska zastava na poslopju okrajnega glavarstva je za vedno izginila. P o razhodu st; je podala komisija zopet na kolodvor
V Planini in na Rakeku.
Vlak je šel naprej, skozi Planino na Rakek. Na obeh “postajah množice ljudstva, društva in šolski otroci. Pozdravi enako prisrčni kot v Logatcu, sreča in zadovoljnost sije iz oči vseh, zastave vihrajo himne donijo —- ljudstvo praznuje svoj veliki praznik osvobojen ja in to praznovanje je resnično, iz mnogih oči tečejo solze ginjenosti in sreče. Na Rakeku je bilo pri pozdravu posebno mnogo starih očakov, ki so izražali svoje veselje, da so dočakali dan svobode. Zunanja slika osvobojenega ozemlja. Na vsem osvobojenem ozemlju vihrajo zastave raz vseh hiš, tako rekoč brez izjeme. Povsod se še vidijo italijanske uniforme, ampak povsod opravljajo že službo naši orožniki in finančni stražniki. Zaostalim italijanskim uniformiranim osebam nihče nič žalega ne stori in ne reče, s čemur si daje naše ljudstvo na osvobojenem ozemlju lepo spričevalo visoke kulturne stopnje. Sicer se pa tudi ti ljudje v italijanskih uniformah vedejo popolnoma dostojno in ne kvarijo z ničemur navdušenega razpoloženja v ljudstvu.
Nemoj brate,..
Na logaškem kolodvoru so domačini trgali razne italijanske lepake. Na straži je stal mlad Srb iz okolice Valjeva in se je ustrašil, da ne bi ljudje poškodovali poslopja. Stopil je prijazno k najbližjemu in mu rekel: «Nemoj, brate, da razbijaš, ovo če nama trebati. Skini lepo ove talijanske cedulje, a kuču ostavi na miru.« Italijanski vojaki gotovo niso bili tako prijazni z ljudmi!
Odhod.
Na povratku z Rakeka se je posebni vlak zopet ustavil v Logatcu in v hotelu « Kramar» je bil banket, pred hotelom je pa igrala godba dravske divizije jugoslovanske narodne melodije. Ljudstva se je zbralo okoli godbe zelo veliko in med poslušalci smo videli tudi italijanske uniforme. Ob 5. uri popoldne se je začel pomikati posebni vlak živahnem vzklikanju zbranega občinstva domovini, vladarju in vojski proti Ljubljani.
Nauk za Italijane.
Tudi Italijani so videli vse ono navdušenje našega ljudstva, ki je osvobojeno njihovega jarma. Tako kot na logaškem ozemlju, je vse naše ljudstvo, ki je po rapalski pogodbi pripadlo Italiji. Naj pazijo Italijani, kako bodo ravnali s tem ljudstvom in naj vedo, da je vse osvobojeno ljudstvo danes mislilo samo na brate na drugi strani meje, in da so bila tudi srca onih na drugi strani meje – v Logatcu.
Jutro, 27. 2. 1921
Slovenec
Ljubljana, 26. februar 1921.
Prva vožnja v osvobojeno ozemlje! Živeli osvobojeni bratje!« Ta napis je nosila bogato s smrekovim zelenjem okrašena lokomotiva, ki jo danes ob pol 9. dopoldne vozila iz Ljubljane posebni vlak v Logatec in potem dalje do Rakeka. Ta posebni vlak je bil določen zastopnikom vseh oblasti, ki so imele prevzeti po rapalski pogodbi priznano nam od Italijanov zasedeno ozemlje in železnico do Rakeka. Na ljubljanskem glavnem kolodvoru so se zbrali za ta vlak vsi za to kompetentni oblastni faktorji, ki so potem izvedli prevzem železniške, politične in carinske uprave. Med drugimi zaznamujemo sledeče osebnosti: General Maister kot predsednik jugoslovanske razmejitvene komisije s svojima članoma generalštabnim polkovnikom Milanom Ječmeničem in pehotnim polkovnikom Aleksandrom Daskalovičem. Za italijansko delegacijo general Vacchelli . Nadalje večje število jugoslovanskih višjih in nižjih častnikov ljubljanske garnizije. Deželno vlado je zastopal dvorni svetnik Kremenšek . Ker je južna železnica glede javnega prometa bila pri predaji najbolj interesirana, so odšli s tem posebnim vlakom številni zastopniki obratnega ravnateljstva, od katerih omenjamo gospode: ravnatelja ing. Šego , centralne nadzornike dr. Faturja, inž. Schnellerja , inženirja Ogrinca in Al. Preglja , dalje višja nadzornika Josipa Gostišo in Frana Vidica – Za carinsko upravo je fungiral pri prevzetju glavni nadzornik Jovanovič.
Slovesni sprejem v Logatcu.
Prebivalstvo zasedenega logaškega okraja je že pred nekaj dnevi zaslutilo in začutilo v svojem naravnem domoljubju, da Italijani kmalu zapuste logaške gozdove. Že v četrtek so vsi preprosti, zavedni Logačani pripravljali jugoslovanske narodne zastave, da tako dokumentirajo svojo iskreno vdanost do naše Jugoslavije. Italijanski komisariat v Gor. Logatcu je izvedel, kaj nameravajo izpeljati naši krepki, zavedni in trdni prebivalci kraškega Logatca. Že v četrtek so nekateri začeli izobešati naše zastave. Italijanski komisariat jim je to odločno prepovedal. Naši ljudje se njihovim poveljem niso uklonili. Sicer so nekaj zastav Italijani zaplenili, toda, čim se je v petek dopoldne pojavila v Logatcu razmejitvena komisija z generalom Maistrom , so vrnili besni karabinjeri zastave njihovim lastnikom. Takoj, ko je bila v petek razmejitvena komisija prišla v Logatec, se je bliskovito raznesla na vse logaške vasi vest, da bo v soboto ob 10. dopoldne oficielna predaja teh krajev jugoslovanski oblasti. Preprosti narod je nestrpno pričakoval trenutka, ko preneha italijanski jarem.
V resnici! Sprejem jugoslovanskih zastopnikov v Logatcu je bila najveličastnejša manifestacija.
Kmalu po 10. uri je zavozil na logaški kolodvor bogato ozaljšani posebni vlak. Na kolodvoru je bila zbrana številna množica vsega naroda: šolski malčki, ki so vihteli svoje narodne zastavice, krepka in zavedna dekleta v narodnih nošah, ognjegasci, Orel in Sokol ter druga kulturna društva.
Vlak je ustavil. Karabinjerji in alpini so stali v vrsti. Bila je kratka počast generalu Vacchelliju in našim zastopnikom. Nato je pozdravil došle zastopnike jugoslovanskih oblasti gornjelogaški župan nadučitelj Punčuh, za njim gdč. Serini, gdč. Hodnikova, za Orla Pečkaj in za Sokola Smole. Po oficielnih pozdravih je bil salut medsebojnih čet. Naši visoki Valjevci so se vstopili nasproti malim italijanskim bersaljerem in karabinjerjem. Izmenjali so se medsebojni pozdravi. Takoj so začeli naši železničarji prevzemati službo. V nekaj minutah je pri blagajni že bil jugoslovanski blagajnik, ki je izdajal vozne liste za Jugoslavijo in dalje.
Manifestacija po Logatcu, kamor je prišel številni narod iz vseh odrešenih krajev, se je zaključila popolnoma mirno. Preprosti narod je pokazal »visoko kulturnim sosedom«, da zna ceniti svoj politični, ekonomski in državni položaj.
Italijanske zastave izginjajo!
Zastopniki naših civilnih in vojaških oblasti so takoj prevzeli urad na postaji. Takoj je veljal za vozne listke samo — dinar. Po trgu je bilo živahno kupčevanje. Lire so začele padati. Vele zanimv je bil prizor pred orožniško postajo, kjer so hoteli karabinjerji odpeljati celo star inventar, a so se naši orožniki temu uprli. Valjevci so jim pomagali. Interesanten je bil dalje moment, kako so Italijani snemali svoje rdeče-belo-zelene zastave pred vojaškim poveljstvom, ko je general Maister prevzel poveljstvo v imenu jugoslovanske oblasti. Iz takozvanega »prezidija« je takoj po prevzetju izginila italijanska zastava in zaplapolala je naša državna zatava. Italijanski vojaki so našemu generalu izkazali – časti! Po malem so takoj tekom dneva izginjale italijanske zastave iz vseh uradnih poslopij.
Na postaji v Planini
Po iskrenih in navdušenih ovacijah je posebni vlak po 12. uri odpeljal dalje proti Planini in Rakeku. Vozil je vlak, vedno okrašen v smrekovem zelenju, primernemu za te gozdov bogate kraje. Gledali smo s trpkim srcem bodoče moje. V Planini je posebni vlak doživel nepričakovano, lepo prijetno veselje! Italijanska vojaška posadka je stala v redu in izkazala čast našim zastopnikom. Italijanski načelnik postaje je izročil našim železničarjem postajo…Karabinjerji so stali…Vihrala je jugoslovanska zastava, pod njo pa italijanska…Čim je bilo prevzetje gotovo, je izginila italijanska…Narod je to radostno pozdravljal.
Na zadnji postaji – Rakek
Deset minut pred 1. uro popoldne je dospel posebni vlak na Rakek. Čudovit prizor! Dočim je prevladoval v Logatcu povečini ženski in mladi narod, so bili na zadnji jugoslovanski postaji zbrani skoro sami zreli, kremeniti možje. Pozdravljali so došle zastopnike naših oblasti z velikim navdušenjem. Župan rakovske občine Jože Steržaj je pozdravil generala Maistra in dvornega svetnika Kremenška. Pozdravili so nadaljne cerkniški dekan g. Juvanc, sodn. Svetnik dr. Matija Lavrenčič in načelnik požarne brambe iz Unca Mršek.
Nato se je razvil veličasten sprevod z obema godbama z narodnimi nošami in z logaškimi Orli in Sokoli po Rakeku. Navdušenje prebivalstva je bilo veliko. Medtem so jugoslovanske oblasti od italijanskih prevzele posle. Posebni vlak, ki je ob 2. popoldne odpeljal nazaj proti Logatcu, je odpravil že jugoslovanski uradnik. Italijanski napis na rakovski postaji »Recchio« je že pred odhodom jugoslovanskega vlaka izginil s poslopja.
Rakovska postaja, kakor tudi vse druge – posebno logaška je kazala očitne znake umazanosti. Očitno je bilo, da pisarniški in drugi prostori na postaji že od leta 1918 niso bili več očiščeni.
Povratek
Še lepše ko sprejem je bilo slovo z Rakeka. Kmečki fantje so zapeli pred salonskim vozon posebnega vlaka nekaj lepih slovenskih pesmi. Mod urnebesnimi klici: .”»Živela Jugoslavija! je vlak odpeljal nazaj proti Planini. V Planini je vlak dalje časa stal. Gostje posebnega vlaka so bili priča, kako so jugoslovanski fantje odstranjevali italijanske napis« s postajnega poslopja.
V Logatcu je medtem že tudi izginil italijanski napis »Longatico«, izginila je italijanska zastava, ki je dopoldne še visela na postaji, italijanski »bar della stazione« v mali baraki pri postaji je bil zaprt ter od vojakov zastražen. V tem baru so se namreč zbrali nekateri italijanski civilisti, ki so prišli v Logatec po trgovini, ter so tu vinjeni hoteli izzivati. Še pred odhodom vlaka je bil bar zaprt. Jugoslovanska oblast pa ga je dala zastražiti, da se ohrani mir in red ter tako dostojno proslavi slovesni dan zopetnega združenja bratov, ki so bili ločeni dve leti in pol.
Med viharnimi pozdravi domačinov, ki so se zbrali na kolodvoru, se je pričel pomikati vlak z logaške postaje proti Verdu.
Slovenec, 27. februar 1921.
Viri:
Sossou, V. 2021. Rapalska meja in razmejitvena komisija : odmevi v slovenskem in italijanskem časopisju. Magistrsko delo. Koper: Fakulteta za humanistične študije.
Slovenec 23. 2. 1921: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PDBGBQZF/62341b7a-587e-4347-afae-8e752bf66717/PDF
Slovenec 27. 2. 1921: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7URHH3EN/d9767c6d-8bdb-47dc-a236-85b90b11ec76/PDF
Jutro 22. 2. 1921: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-90TYLQLN/cb580cca-ab23-4a79-bbe5-b8e4b730365a/PDF
Jutro 25. 2. 1921: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QTJ2T84S/439fa924-49f5-469f-9764-26d2ef575a5b/PDF
Jutro 26. 2. 1921: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7E5IA6KQ/83f9406d-aacb-491c-86ee-8a36e89dadd0/PDF
Jutro 27. 2. 1921: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ECFABU0Y/8cd5185b-6c3f-42f6-90e5-fbd87174f553/PDF