Poenostavljeno lahko območje mejišča razdelimo na tri enote – Julijske Alpe, predalpsko hribovje in dinarsko kraški svet. Delitev na tri območja sovpada tudi z dojemanjem Mešane komisije za določitev meje med obema kraljevinama – člani komisije so namreč mejo delili na severni, osrednji in južni del oziroma na podlagi pokrovnosti tal, na neporaščen gorski, mešani in gozdnat odsek. Tej razdelitvi dodajamo še četrti, reški odsek, saj se je prvotno rapalska meja zaključila pri tromejniku s Svobodno Reško državo, po podpisu Rimskega sporazuma leta 1924 in ukinitvijo, pa so mejo na novo začrtali vse do pristanišča Baroš pri izlivu Rečine v Jadransko morje.  

Rečna mreža Julijske krajine je s tem v celoti zajemala porečje rek Soče, Bače, Idrijce in Vipave. Če poizkusimo območje rapalskega mejišča predstaviti tudi preko upravne razdelitve Slovenije je najbolje uporabiti občinski nivo. Danes je na obeh straneh nekdanje državne meje šestnajst slovenskih občin, in sicer: občine Bovec, Kobarid, Tolmin, Cerkno, Idrija, Postojna, Pivka in Iliriska Bistrica na nekdanji zahodni ter občine Kranjska Gora, Bohinj, Železniki, Gorenja vas – Poljane, Žiri, Logatec, Cerknica in Loška dolina na nekdanji vzhodni strani. 

Vsem nekdanjim občinam na nekdanji vzhodni strani (razen Kranjske Gore in Bohinja) je skupno, da so poselitvena jedra in občinska središča imele v Jugoslaviji, obrobje pa se je nahajalo v Italiji. Današnje občinske meje se z rapalsko mejo enačijo le na območju med Pečjo in Črno Prstjo, južneje pa so občinske meje vrnjene ali na stanje pred razpadom Avstro-Ogrske ali pa so bile začrtane drugače. Danes se nekdanja rapalska meja nahaja v treh državah: v Italiji, saj pri Ratečah še vedno poteka državna meja, v Sloveniji in na Hrvaškem. 

Rapalska meja med Kraljevino Italijo in Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev je bila razdeljena na 69 sektorjev. Na severu se je pričela na vrhu Peč (tromeja Slovenija, Avstrija in Italija) ter se na jugu končala s tromejnim mejnikom med Kraljevino SHS, Kraljevino Italijo in Svobodno Reško državo.

Severni del - Julijske Alpe

Pogled na Črno prst ter proti Triglavu

Severni del predstavlja najvišje ležeče območje rapalske meje. Prične se na vrhu Peči (1508 m), kjer je še danes tromeja Avstrije, Italije in Slovenije, ter se od tam spusti proti naselju Rateče. Dno Zgornjesavske doline doseže pri današnjem mejnem prehodu. Morfološko gledano bi morala celotna Zgornjesavska dolina pripasti Jugoslaviji, saj je jadranska razvodnica tik nad vzhodnim robom naselja Bela Peč/Weissenfels v Italiji. Zaradi relativne ozkosti Zgornjesavske doline jo meja kmalu zapusti in se dviguje preko grebena Ponc do V koncu špice (2351 m). Opisan odsek od Peči do V koncu Špice še danes obstaja kot državna meja in je reliktni ostanek rapalske pogodbe iz leta 1920. Danes državna meja poteka zahodno proti Mangartu, rapalska meja pa se je nadaljevala proti jugu preko Kotovega sedla (2134 m) do Jalovca (2645 m) in od tam do Male Mojstrovke (2333 m) ter do prelaza Vršič (1611 m). Danes edina cesta, ki povezuje gorenjsko z Bovško kotlino, je tako postala mejno območje. Od Vršiča dalje je meja potekala preko Prisojnika (2547 m) in zgornjega roba Kriške stene tako, da je Razor (2601 m) v celoti pripadel Italiji. Meja se je nato preko Bovškega Gamsovca (2391 m) spustila na že takrat pomemben planinski prehod Luknja (1756 m) ter se od tam dvignila proti najvišji točki Triglavu (2864 m). Ker so danes veljavno višino Triglava izmerili šele po drugi svetovni vojni, je v času rapalske meje najvišja točka 2863 m. Meja se je s Triglava spustila proti Šmarjetni glavi (2355 m) in sedlu Dolič (2164 m), kjer se je zopet vzpela na Kanjavec (2569 m) in se preko čela Doline sedmerih jezer povzpela na dolg greben Lepošpičja. Tu je neposredno vplivala na naš edini narodni park, ki je s tem v svojem severnem delu mejil na Kraljevino Italijo. Dve najvišji jezeri (Jezero pod Vodnikovim Vršacem in Mlaka v Laštah) sta bili zato izvzeti iz prvotnega območja Triglavskega narodnega parka, saj sta se nahajali v Italiji. Pomenljivo je tudi italijansko poimenovanje najvišjega jezera, Lago Zero. Greben Lepošpičja je meja zapustila na vrhu Travnika (2258 m) in se preko Velikih vrat (1924 m) vzpela na Kal (2001 m).

Severni del rapalske meje je potekal od Peči do Hoča oz. med sektorskimi kamni 1 in 29.

Velika vrata so prvi izmed številnih prehodov preko osrednjega loka Julijskih Alp, meja pa je tu presekala pašne povezave med Zgornjim Posočjem in njihovimi najbolj oddaljenimi planinami. Za Bogatinskim sedlom (1803 m) se meja obrne proti vzhodu in preko Velikega Bogatina (2005 m), Tolminskega Kuka (2086 m), Vogla (1923 m), Rodice (1964 m) in Črne prsti (1844 m) povsem sledi grebenu oz. razvodnici. Šele v povsem skrajnem delu severnega odseka se meja zopet prevesi na gorenjsko oz. kranjsko stran, saj nad Soriško planino poteka preko Šavnika (1576 m), Čevžla (1536 m) in Dravha (1548 m). Meja se nato do prelaza Petrovo Brdo (797 m), kjer zapusti Julijske Alpe in se strmo dvigne na Hoč (1514 m).

Sektor 1 - Tromeja

  • Posebni mejniki: 0
  • Mejniki druge vrste: 103 
  • Skupaj: 103 
  • Dolžina: 3,37km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 0
  • Mejni prehodi II. kategorije: 0

Sektor 2 - Rateče

  • Posebni mejniki: 4
  • Mejniki druge vrste: 131
  • Skupaj: 135
  • Dolžina: 5,44km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 2
  • Mejni prehodi II. kategorije: 1
Nekdanji mednarodni železniški mejni prehod Rateče. Na tem odseku mejniki niso bili preštevilčeni po letu 1947.

Sektor 3 - Visoka Ponca

  • Posebni mejniki: 0
  • Mejniki druge vrste: 16
  • Skupaj: 16
  • Dolžina: 4,02km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 0
  • Mejni prehodi II. kategorije: 0

Sektor 4 - Jalovec

  • Posebni mejniki: 0
  • Mejniki druge vrste:
  • Skupaj: 6
  • Dolžina: 1,73km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 0
  • Mejni prehodi II. kategorije: 0
Jalovec (2645m), drugi najvišji nekdanji mejni vrh.

Sektor 5 - Travnik

  • Posebni mejniki: 0
  • Mejniki druge vrste: 23
  • Skupaj: 23
  • Dolžina: 4,02km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 0
  • Mejni prehodi II. kategorije: 0

Sektor 6 - Vršič

  • Posebni mejniki: 2
  • Mejniki druge vrste: 14 
  • Skupaj: 16
  • Dolžina: 1,42km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 0
  • Mejni prehodi II. kategorije: 1
Greben Jalovca, Travnika in Mojstrovk. Desno se meja prične spuščati na prelaz Vršič ter se od tam dvigne na Prisojnik (najvišji vrh desno).
Posebni mejnik nekdanjega maloobmejnega prehoda na prelazu Vršič

Sektor 7 - Razor

  • Posebni mejniki: 0
  • Mejniki druge vrste: 83
  • Skupaj: 83
  • Dolžina: 7,86km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 0
  • Mejni prehodi II. kategorije: 0

Sektor 8 - Bovški Gamsovec

  • Posebni mejniki: 0
  • Mejniki druge vrste: 28 
  • Skupaj: 28
  • Dolžina: 1,93km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 0
  • Mejni prehodi II. kategorije: 0
Ostanki glavnega mejnika št. 8 na Dovških vratcih. V ozadju Triglav.
Bovški Gamsovec (levo), Luknja (v sredini) in Triglav (desno)

Sektor 9 - Luknja/Triglav

  • Posebni mejniki: 0
  • Mejniki druge vrste: 17
  • Skupaj: 17
  • Dolžina: 2,38km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 0
  • Mejni prehodi II. kategorije: 0

Sektor 10 - Triglav

  • Posebni mejniki: 0
  • Mejniki druge vrste: 14 
  • Skupaj: 13
  • Dolžina: 2,21km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 0
  • Mejni prehodi II. kategorije: 0
Triglav in Triglavska škrbina preko katere je potekala meja.
Prevrnjen glavni mejnik št. 11 na Doliču

Sektor 11 - Kanjavec

  • Posebni mejniki: 0
  • Mejniki druge vrste: 17
  • Skupaj: 17
  • Dolžina: 3,01km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 0
  • Mejni prehodi II. kategorije: 0

Sektor 12 - Lepošpičje

  • Posebni mejniki: 0
  • Mejniki druge vrste: 36 
  • Skupaj: 36
  • Dolžina: 6,85km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 0
  • Mejni prehodi II. kategorije: 0
Mejnik na Prehodavcih. Po okupaciji Jugoslavije je Nemčija nanj vklesala črko D - Deutschland.

Sektor 13 - Velika vrata

  • Posebni mejniki: 0
  • Mejniki druge vrste: 15
  • Skupaj: 15
  • Dolžina: 1,15km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 0
  • Mejni prehodi II. kategorije: 0

Sektor 14 - Oslova škrbina

  • Posebni mejniki: 0
  • Mejniki druge vrste: 43 
  • Skupaj: 43
  • Dolžina: 2,43km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 0
  • Mejni prehodi II. kategorije: 0
Glavni mejnik št. 13 pri Velikih vratih.

Sektor 15 - Bogatinsko sedlo

  • Posebni mejniki: 0
  • Mejniki druge vrste: 42
  • Skupaj: 42
  • Dolžina: 1,92km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 0
  • Mejni prehodi II. kategorije: 0

Sektor 16 - Bogatin

  • Posebni mejniki: 0
  • Mejniki druge vrste: 37 
  • Skupaj: 37
  • Dolžina: 2,29km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 0
  • Mejni prehodi II. kategorije: 0
Ostanki glavnega mejnika št. 16 na Bogatinskem sedlu

Sektor 17 - Tolminski Kuk

  • Posebni mejniki: 0
  • Mejniki druge vrste: 29
  • Skupaj: 29
  • Dolžina: 1,72km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 0
  • Mejni prehodi II. kategorije: 0

Sektor 18 - Vrh Škrli

  • Posebni mejniki: 0
  • Mejniki druge vrste: 23 
  • Skupaj: 23
  • Dolžina: 1,70km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 0
  • Mejni prehodi II. kategorije: 0
Uničeni ostanki mejnika na sedlu Vrh Škrli

Sektor 19 - Globoko

  • Posebni mejniki: 0
  • Mejniki druge vrste: 29
  • Skupaj: 29
  • Dolžina: 2,78km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 0
  • Mejni prehodi II. kategorije: 0

Sektor 20 - Vogel

  • Posebni mejniki: 0
  • Mejniki druge vrste: 34 
  • Skupaj: 34
  • Dolžina: 2,77km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 0
  • Mejni prehodi II. kategorije: 0
Ostanki glavnega mejnika št. 20 na sedlu Globoko

Sektor 21 - Rodica

  • Posebni mejniki: 0
  • Mejniki druge vrste: 42
  • Skupaj: 42
  • Dolžina: 3,23km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 0
  • Mejni prehodi II. kategorije: 0

Sektor 22 - Raskovec

  • Posebni mejniki: 0
  • Mejniki druge vrste: 31 
  • Skupaj: 31
  • Dolžina: 2,77km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 0
  • Mejni prehodi II. kategorije: 0
Mejni greben Rodica - Črna prst. Na vrhu Rodice je stal glavni mejnik št. 22

Sektor 23 - Črna prst

  • Posebni mejniki: 0
  • Mejniki druge vrste: 55
  • Skupaj: 55
  • Dolžina: 3,86km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 0
  • Mejni prehodi II. kategorije: 0

Sektor 24 - Šoštar

  • Posebni mejniki: 0
  • Mejniki druge vrste: 34 
  • Skupaj: 34
  • Dolžina: 1,85km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 0
  • Mejni prehodi II. kategorije: 0
Ostanki jugoslovanske mejne postojanke pod Črno prstjo. Na sedlu je stal glavni mejnik št. 24.

Sektor 25 - Kobla

  • Posebni mejniki: 0
  • Mejniki druge vrste: 46
  • Skupaj: 46
  • Dolžina: 2,17km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 0
  • Mejni prehodi II. kategorije: 1

Sektor 26 - Soriška planina

  • Posebni mejniki: 0
  • Mejniki druge vrste: 58 
  • Skupaj: 58
  • Dolžina: 3,76km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 0
  • Mejni prehodi II. kategorije: 0
Območje meje med Črno prstjo (v daljavi) in Šavnikom (vrh nad desni)

Sektor 27 - Petrovo Brdo

  • Posebni mejniki: 2
  • Mejniki druge vrste: 71
  • Skupaj: 73
  • Dolžina: 4,26km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 1
  • Mejni prehodi II. kategorije: 1

Sektor 28 - Hoč

  • Posebni mejniki: 0
  • Mejniki druge vrste: 31 
  • Skupaj: 31
  • Dolžina: 5,20km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 0
  • Mejni prehodi II. kategorije: 1
Lajnar (v ozadju), Dravh (glavni mejnik št. 27, desno), Hoč (glavni mejnik št. 29) in Pohoški Kup. Meja je potekala v gozdu desno.

Osrednji del - poseljeno območje

Manjši zaselek Trate pri Medvedjem Brdu ter potek rapalske meje

Osrednji del sprva zaznamuje hribovitost Cerkljanskega, Idrijskega in deloma Škofjeloškega hribovja, nato pa zakraselost Hotenjskega ravnika in Hrušice. Meja se s Hoča prične spuščati preko vzhodnih pobočij Porezna (1630 m), ki je pripadel Italiji. Od Porezna dalje je strogo sledenje razvodnici čedalje manj opazno, čeprav le-ta še vedno narekuje potek meje. Politična in diplomatska premoč Italije prideta tu najbolj do izraza, saj meja skoraj v celoti poteka tik pod razvodnico v škodo Jugoslaviji. Pomembni prelazi in vrhovi so tako ostali v rokah Italije. Od Porezna proti Blegošu (1562 m) je meja potekala čez Črni vrh (1288 m) in se pri današnji Koči na Blegošu usmerila proti jugozahodu. Tu je potekala med Robidnico in Leskovico ter pri zaselku Joškovec prečkala potok Podplečica. Od tu se je povzpela proti Vrhovčevemu griču (1048 m) in v bližini zaselka Trah prečkala potok Podjelovščica. Meja je nato zaobjela Sovodenj, ki je ostal Jugoslaviji, in se pod Kanalskim vrhom usmerila proti Sivki (1008 m). Od Sivke je potekala vse do Medvedjega Brda (814 m) nad Godovičem. Tako kot pri Sovodnju je tudi tu meja pravokotno sekala doline potokov proti Žirem in se vmes vzpenjala na vrhove. S tem se je nadaljeval trend italijanskega pridobivanja prelazov. Tu je rapalska meja še zadnjič prešla staro deželno mejo in vse do današnje slovensko-hrvaške meje potekala po ozemlju Kranjske. Od Medvedjega Brda se je meja spustila proti Žejni dolini in zaobšla Hotedršico, ki je s tem postala jugoslovansko obmejno naselje. Meja je od nje proti Kalcam bolj kot ne sledila južni strani glavne ceste ter med Kalcami in zaselkom Gruden prečkala cesto Kalce–Hrušica. Od tu dalje je zopet sledila glavni cesti proti Grčarevcu ter se počasi vzpenjala pod Mesarjev vrh (796 m). Od tam je po plastnicah potekala proti južnim pobočjem Grmade in se spustila proti Planini, ki jo je odrezala od bližnjih naselij. Ob južnem robu Planinskega polja je meja vodila do graščine Hošperk. Meja se je ob makadamski cesti dvigovala pod Stari grad (703 m) in jo prečkala za Cerovico (629 m). Pred Stražnikom (646m) je prečila južno železnico ter v skoraj ravni črti vodila na Veliki Javornik (1269 m). 

Osrednji del rapalske meje med Poreznom in Rakovim Škocjanom

Sektor 29 - Porezen

  • Posebni mejniki: 0
  • Mejniki druge vrste: 78
  • Skupaj: 78
  • Dolžina: 3,86km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 0
  • Mejni prehodi II. kategorije: 0

Sektor 30 - Prvič

  • Posebni mejniki: 0
  • Mejniki druge vrste: 72 
  • Skupaj: 72
  • Dolžina: 3,26km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 0
  • Mejni prehodi II. kategorije: 1
Pogled na mejno črto v gozdu pod pobočju Porezna. Po grebenu je šla skoraj do Blegoša (v sredini).

Sektor 31 - Črni vrh

  • Posebni mejniki: 0
  • Mejniki druge vrste: 58
  • Skupaj: 58
  • Dolžina: 2,98km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 0
  • Mejni prehodi II. kategorije: 0

Sektor 32 - Slugova dolina

  • Posebni mejniki: 0
  • Mejniki druge vrste: 53 
  • Skupaj: 53
  • Dolžina: 3,18km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 0
  • Mejni prehodi II. kategorije: 0
Smučišče Cerkno. Na zasneženi progi v ozadju je nekoč stal glavni mejnik št. 32. V ozadju Blegoš.

Sektor 33 - Leskovica

  • Posebni mejniki: 0
  • Mejniki druge vrste: 94
  • Skupaj: 94
  • Dolžina: 3,42km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 0
  • Mejni prehodi II. kategorije: 0

Sektor 34 - Ermanovec

  • Posebni mejniki: 2
  • Mejniki druge vrste: 73 
  • Skupaj: 75
  • Dolžina: 3,81km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 1
  • Mejni prehodi II. kategorije: 0
Mejna črta je potekala tik za kmetijo. Za drevesi na desni stoji glavni mejnik št. 35
Učenci dramske skupine podružnične šole Sovodenj OŠ Ivana Tavčarja po uprizoritvi več skečov na temo rapalskih vsebin septembra 2021. Na omenjeni podružnici že več kot desetletje skrbijo za ohranjanje spomina na krivično mejo.

Sektor 35 - Podlanišče

  • Posebni mejniki: 2
  • Mejniki druge vrste: 69
  • Skupaj: 71
  • Dolžina: 2,94km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 0
  • Mejni prehodi II. kategorije: 1

Sektor 36 - Nova Oselica

  • Posebni mejniki: 0
  • Mejniki druge vrste: 59 
  • Skupaj: 59
  • Dolžina: 2,65km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 0
  • Mejni prehodi II. kategorije: 1
Nekdanji maloobmejni prehod Podlanišče na cesti Gorenja vas - Cerkno.

Sektor 37 - Mrzlik

  • Posebni mejniki: 0
  • Mejniki druge vrste: 80
  • Skupaj: 80
  • Dolžina: 3,49km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 0
  • Mejni prehodi II. kategorije: 1

Sektor 38 - Breznica

  • Posebni mejniki: 0
  • Mejniki druge vrste: 88 
  • Skupaj: 88
  • Dolžina: 4,28km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 0
  • Mejni prehodi II. kategorije: 0
V vogal hiše vzidani mejniki rapalske meje.
Glavni mejnik št. 38. Ob njem poteka tematska pot po rapalski meji.

Sektor 39 - Vrsnik

  • Posebni mejniki: 2
  • Mejniki druge vrste: 86
  • Skupaj: 88
  • Dolžina: 4,39km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 1
  • Mejni prehodi II. kategorije: 0

Sektor 40 - Sovra

  • Posebni mejniki: 0
  • Mejniki druge vrste: 71 
  • Skupaj: 71
  • Dolžina: 3,30km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 0
  • Mejni prehodi II. kategorije: 0
Naselje Breznica je s treh strani obdajala nekdanja meja. V ozadju Žiri.

Sektor 41 - Zavratec

  • Posebni mejniki: 0
  • Mejniki druge vrste: 96
  • Skupaj: 96
  • Dolžina: 3,90km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 0
  • Mejni prehodi II. kategorije: 0

Sektor 42 - Trate

  • Posebni mejniki: 0
  • Mejniki druge vrste: 79 
  • Skupaj: 79
  • Dolžina: 4,39km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 0
  • Mejni prehodi II. kategorije: 0
Manjši zaselek Trate pri Medvedjem Brdu ter potek rapalske meje

Sektor 43 - Žejna dolina

  • Posebni mejniki: 1
  • Mejniki druge vrste: 83
  • Skupaj: 84
  • Dolžina: 4,06km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 0
  • Mejni prehodi II. kategorije: 2 (1 opuščen)

Sektor 44 - Hotederšica

  • Posebni mejniki: 2
  • Mejniki druge vrste: 91 
  • Skupaj: 93
  • Dolžina: 3,63km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 1
  • Mejni prehodi II. kategorije: 1
Sektorski mejnik 44 pri Žejni dolini
Nekdanji mednarodni mejni prehod Hotederšica na cesti Logatec - Idrija.

Sektor 45 - Novi Svet

  • Posebni mejniki: 0
  • Mejniki druge vrste: 106
  • Skupaj: 106
  • Dolžina: 4,29km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 0
  • Mejni prehodi II. kategorije: 1

Sektor 46 - Kalce

  • Posebni mejniki: 2
  • Mejniki druge vrste: 89 
  • Skupaj: 91
  • Dolžina: 4,73km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 1
  • Mejni prehodi II. kategorije: 0
Nekdanji mednarodni mejni prehod Kalce ob cesti Logatec - Ajdovščina.

Sektor 47 - Grčarevec

  • Posebni mejniki: 0
  • Mejniki druge vrste: 89
  • Skupaj: 89
  • Dolžina: 4,48km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 0
  • Mejni prehodi II. kategorije: 1

Sektor 48 - Grmada

  • Posebni mejniki: 0
  • Mejniki druge vrste: 83 
  • Skupaj: 83
  • Dolžina: 3,00km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 0
  • Mejni prehodi II. kategorije: 0
Mejniki nad Planino.

Sektor 49 - Planina

  • Posebni mejniki: 9
  • Mejniki druge vrste: 165
  • Skupaj: 174
  • Dolžina: 6,02km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 1
  • Mejni prehodi II. kategorije: 4

Sektor 50 - Unec

  • Posebni mejniki: 2
  • Mejniki druge vrste: 110 
  • Skupaj: 112
  • Dolžina: 4,93km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 1
  • Mejni prehodi II. kategorije: 1
Mejniki ob Planinskem polju.
Nekdanji maloobmejni prehod pri dvorcu Hošperk na Planinskem polju.

Južni del - prostrani gozdovi

Prostrani gozdovi Snežnika

Južni del območja preučevanja še danes predstavlja eno izmed večjih sklenjenih gozdnih površin v Sloveniji in na Hrvaškem. Meja tu poteka preko Javornikov, Snežnika, obronkov  Gorskega Kotarja in preko območja Klane vse do Matuljov.

Meja se seveda ni ozirala na kraškost terena in je v glavnem potekala v ravnih linijah med posameznimi vrhovi. Od Velikega Javornika je šla na Debeli vrh (1267 m), Suhi vrh (988 m) in prečkala križišče severno od Sovinščka (872 m). Od tu je potekala dalje po dolgem hrbtu Kozlovke, Lačnika (1103 m), Škodovnika (1260 m), Bičke gore (1236 m) do kote 950 m zahodno od Bičkih lazov in po vzhodnem robu Leskove doline do kote 866 m severno od Velikega Vavkovca. Od tu dalje je meja potekala na obeh straneh današnje državne meje med Hrvaško in Slovenijo in je imela povsem južno smer. Meja je tako prečkala Praprotno drago, Paravičevo mizo, Jelenjo drago, Čabransko polico in se pri Črnem vrhu (1121 m) južno od Gomanc usmerila proti Klani. S tem je tudi dokončno zapustila današnje ozemlje Slovenije. 

Na Hrvaškem je meja potekala preko Trstenika (1248m) in Štulaca (1057), kjer je zadnjič presegla nadmorsko višino 1000m. Sledil je spust preko doline Mlake tako, da je v smeri zahoda delila Klano in Studeno ter  se južno od Breze vzpela na Mačkov vrh, od tam pa je potekala v smeri juga vse do Majevega vrha. S sektorskim mejnikom 69 se je pričel zadnji odsek prvotne meje, a ga zaradi poteka črte med naselji Spinčići, Trinastići, Jušići, Matulji in Rubeši težko umeščamo med prostrane gozdove.  

Južni del rapalske meje med Rakovim Škocjanom in predmestji Reke

Sektor 51 - Rakov Škocjan

  • Posebni mejniki: 0
  • Mejniki druge vrste: 91
  • Skupaj: 91
  • Dolžina: 4,25km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 0
  • Mejni prehodi II. kategorije: 0

Sektor 52 - Čela

  • Posebni mejniki: 0
  • Mejniki druge vrste: 60
  • Skupaj: 60
  • Dolžina: 2,91km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 0
  • Mejni prehodi II. kategorije: 0
Nekdanji mednarodni železniški prehod Rakek - Postojna.

Sektor 53 - Suhi vrh

  • Posebni mejniki: 0
  • Mejniki druge vrste: 48
  • Skupaj: 48
  • Dolžina: 1,89km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 0
  • Mejni prehodi II. kategorije: 0

Sektor 54 - Otoška dolina

  • Posebni mejniki: 0
  • Mejniki druge vrste: 40
  • Skupaj: 40
  • Dolžina: 3,29km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 0
  • Mejni prehodi II. kategorije: 1
Težko prehoden teren ob nekdanji meji na Javornikih.

Sektor 55 - Lačnik

  • Posebni mejniki: 0
  • Mejniki druge vrste: 43
  • Skupaj: 43
  • Dolžina: 3,33km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 0
  • Mejni prehodi II. kategorije: 0

Sektor 56 - Škodovnik

  • Posebni mejniki: 0
  • Mejniki druge vrste: 50
  • Skupaj: 50
  • Dolžina: 3,25km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 0
  • Mejni prehodi II. kategorije: 0
S podstavka prevrnjen glavni mejnik št. 54.

Sektor 57 - Bička gora

  • Posebni mejniki: 2
  • Mejniki druge vrste: 78
  • Skupaj: 80
  • Dolžina: 3,51km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 0
  • Mejni prehodi II. kategorije: 0

Sektor 58 - Leskova dolina

  • Posebni mejniki: 2
  • Mejniki druge vrste: 143
  • Skupaj: 145
  • Dolžina: 5,20km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 0
  • Mejni prehodi II. kategorije: 1
Posebni mejnik ob prometnici Bički lazi - Obramec.
Nekdanji maloobmejni prehod pri Leskovi dolini na cesti Grad Snežnik - Mašun.

Sektor 59 - Korita

  • Posebni mejniki: 0
  • Mejniki druge vrste: 86
  • Skupaj: 86
  • Dolžina: 4,40km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 0
  • Mejni prehodi II. kategorije: 0

Sektor 60 - Vavkovec

  • Posebni mejniki: 2
  • Mejniki druge vrste: 143
  • Skupaj: 81
  • Dolžina: 4,52
  • Mejni prehodi I. kategorije: 0
  • Mejni prehodi II. kategorije: 1
Prevrnjen glavni mejnik št. 60 na današnji slovensko - hrvaški meji.

Sektor 61 - Cifre

  • Posebni mejniki: 0
  • Mejniki druge vrste: 86
  • Skupaj: 86
  • Dolžina: 4,48km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 0
  • Mejni prehodi II. kategorije: 0

Sektor 62 - Javor

  • Posebni mejniki: 0
  • Mejniki druge vrste: 47
  • Skupaj: 47
  • Dolžina: 3,8km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 
  • Mejni prehodi II. kategorije: 
Odkopan glavni mejnik št. 61 na današnji slovensko - hrvaški meji.

Sektor 63 - Brlog

  • Posebni mejniki: 0
  • Mejniki druge vrste: 105
  • Skupaj: 105
  • Dolžina: 4,57km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 
  • Mejni prehodi II. kategorije: 

Sektor 64 - Šiblje

  • Posebni mejniki: 0
  • Mejniki druge vrste: 75
  • Skupaj: 75
  • Dolžina: 3,54km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 
  • Mejni prehodi II. kategorije: 

Sektor 65 - Vršine

  • Posebni mejniki: 0
  • Mejniki druge vrste: 69
  • Skupaj: 69
  • Dolžina: 3,08km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 
  • Mejni prehodi II. kategorije: 

Sektor 66 - Bojin

  • Posebni mejniki: 2
  • Mejniki druge vrste: 92
  • Skupaj: 94
  • Dolžina: 3,41km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 
  • Mejni prehodi II. kategorije: 

Sektor 67 - Vrhi

  • Posebni mejniki: 2
  • Mejniki druge vrste: 75
  • Skupaj: 77
  • Dolžina: 2,76km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 
  • Mejni prehodi II. kategorije: 

Sektor 68 - Mačkov vrh

  • Posebni mejniki: 0
  • Mejniki druge vrste: 62
  • Skupaj: 62
  • Dolžina: 2,99km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 
  • Mejni prehodi II. kategorije: 

Območje Reke

Sektor 69 - Majevi vrh

  • Posebni mejniki: 5
  • Mejniki druge vrste: 171
  • Skupaj: 176
  • Dolžina: 4,92km
  • Mejni prehodi I. kategorije: 
  • Mejni prehodi II. kategorije: 
Reka
Reka Rečina (Riječina) in pristanišče Baroš, ki je pripadlo Jugoslaviji.

Sektor 70 - Reka

Z ukinitvijo Svobodne Reške države leta 1924 si kraljevini razdelita njeno ozemlje ter prvotno mejo podaljšata za osem sektorjev. 

Zadnji mejnik rapalske meje ob Mrtvem kanalu, nekdanjem izlivu Rečine v Luko Baroš. Meja je od tu zavila ostro desno tako, da je luka pripadla Jugoslaviji.
_DSC2478-Pano
Pristanišče Baroš. Meja je potekala po levi strani slike tako, da je luka pripadla Jugoslaviji.