Območje delovanja ZDRM obsega 47 slovenskih občin — 36 % površine slovenskega državnega ozemlja na obeh straneh nekdanje meje.
Društvo je bilo ustanovljeno v Podbrdu (občina Tolmin) in od takrat deluje na področju raziskovanja, ozaveščanja javnosti ter mreženja strokovnjakov in ljubiteljev zgodovine.
Rapalska meja je bila skupna zgodovina treh narodov. Sodelujemo s slovenskimi, italijanskimi in hrvaškimi raziskovalci mejnega območja.
Zgodovinsko društvo Rapalska meja (ZDRM) je bilo ustanovljeno leta 2017 v Podbrdu. Osredotočeno je na interdisciplinarno raziskovanje, ozaveščanje javnosti in mreženje strokovnih ter ljubiteljskih raziskovalcev, pa tudi na organizacijo raznovrstnih srečanj — od terenskih ogledov do mednarodnih simpozijev. Naše delovanje zapolnjuje vrzel med posamezniki, organizacijami in ustanovami, ki se ukvarjajo z obdobjem rapalske meje.
V sklepnih vojaških operacijah prve svetovne vojne so se italijanske enote pomaknile na zahodno slovensko etnično ozemlje. Rapalska pogodba novembra 1920 je to zasedbo formalizirala in za 27 let razdelila slovensko narodno telo. Ne gre za kratko vmesno epizodo — temveč za četrtstoletno odisejado zahodnega slovenskega ozemlja.
Zgodovinsko društvo Rapalska meja želi s svojim delovanjem preprečiti pozabo obdobja, ki je bilo za Slovenijo in slovensko skupnost huda preizkušnja. V ospredje postavljamo življenje prebivalcev ob meji in tistih, ki so jo na obeh straneh varovali ter nadzirali — z vsemi svetlimi in temnimi platmi tega časa.
V ZDRM celostno obravnavamo območje ob rapalski meji — tako ozemlje občin, ki so po letu 1920 ostale v Jugoslaviji, kot tistih, ki so bile del Italije. Zavedamo se, da so vse te izkušnje zaznamovale specifičen politični, kulturni in poselitven razvoj tega prostora ter še danes oblikujejo temeljne družbenogeografske značilnosti območja.
ZDRM spodbuja in podpira izdajanje strokovnih publikacij o rapalskem obdobju. Med izbranimi naslovi:
Od prvih dni po razpadu Avstro-Ogrske do podpisa pariške mirovne pogodbe leta 1947 je zahodno slovensko ozemlje doživelo zasedbo, razdelitev in počasno narodno obnovo. Rapalska meja je zaznamovala četrtino slovenskega etničnega prostora in življenje stotisočev Slovencev pod tujo oblastjo.
Narodni svet SHS v Ljubljani razglasi Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Na Primorskem — v Gorici, Trstu in drugod — prevzamejo oblast narodni sveti in razglasijo priključitev k novi državi. Italijanska vojska, ki v naslednjih dneh zasede ozemlje, razpusti te organe in njihovo oblast razglasi za nelegitimno, s čimer konča kratko obdobje slovenskega samoupravljanja na Primorskem.
Na podlagi premirja med Avstro-Ogrsko in Antanto zasede italijanska vojska zahodno slovensko ozemlje. Italija se sklicuje na Londonski sporazum iz leta 1915, ki ji obljublja obsežne ozemeljske pridobitve na vzhodnem Jadranu.
Italija in Kraljevina SHS podpišeta v Rapallu bilateralni mejni sporazum. Meja Slovencem odreže Trst, Gorico, Istro in velik del notranjosti vse do Snežnika. Pogodbo v vili Pagana (tedaj Spinola) podpišeta med drugimi Carlo Sforza in Ante Trumbić.
Skupna mejna komisija z italijanskimi in jugoslovanskimi predstavniki dokončno določi in označi mejo na terenu. komisija delo zaključi leta 1925.
Fašistična oblast z upravno in šolsko reformo sistematično zatira slovensko kulturo in jezik.
Italija skupaj z Nemčijo in Madžarsko napade Jugoslavijo — za Italijo je to že tretji napad na svojo vzhodno sosedo, po vojni z Avstrijskim cesarstvom leta 1866 in vstopu v prvo svetovno vojno leta 1915. Italija od ustanovitve do danes ni bila nikoli napadena z vzhodne strani. Slovensko ozemlje je razkosano: Nemčija zasede Štajersko in Gorenjsko, Italija vzpostavi Ljubljansko pokrajino. Množične internacije in nasilje v Ljubljanski krajini spodbudijo nastanek Osvobodilne fronte in razmah odpora.
Jugoslovanska vojska in enote Osvobodilne fronte v prvih dneh maja 1945 osvobodijo ozemlje za rapalsko mejo. Po petindvajsetih letih italijanske oblasti se ozemlje vrne pod jugoslovansko upravo, a dokončna meja med Italijo in Jugoslavijo ostane odprto diplomatsko vprašanje.
Podpis mirovne pogodbe uradno zaključi rapalsko obdobje. Slovensko primorje se vrne v Jugoslavijo; vzpostavi se Svobodno tržaško ozemlje (STO), ki ga leta 1954 dokončno ukine Londonski memorandum. Edini ostanek Rapalske pogodbe je meja pri Ratečah.
Meja ni bila le administrativna ločnica — bila je živa sila, ki je oblikovala vsakdanje življenje, identiteto in spominsko kulturo celotne regije. Te sledi še danes beremo v pokrajini, v jezikovnih posebnostih in v socialnih mrežah skupnosti ob nekdanji meji.
Delovanje društva, razvoj spletišča, terenske akcije in razstave so mogoči le s podporo članov. S 15 € letne članarine aktivno prispevate k ohranjanju dediščine rapalske meje in financirate prihodnje projekte.
Za splošne informacije, vprašanja o raziskavah ali prijavo na naš e-seznam nam pišite na spodnji naslov. Vsakemu sporočilu smo veseli — tako od strokovnjakov kot od ljubiteljev zgodovine.
Aktualne novice, fotografije z terena in obvestila o dogodkih objavljamo na naši Facebook strani. Pridružite se nam tudi v skupnosti.
