PLANINA, manjši trg v Sloveniji, ki ga je med obema vojnama zaznamovala nekdanja meja med Jugoslavijo in Italijo, še danes skriva številne ostaline in zgodbe obdobja, ki se ga Slovenci spominjamo predvsem po krivični meji. Pogodbo o razmejitvi sta državi podpisali 12. novembra 1920 v italijanskem kraju Rapallo. Italiji je s tem uspelo izsiliti diplomatsko priznanje njene prisvojitve ozemlja, ki ga je okupirala že novembra 1918 ter si ga uradno priključila v letu 1921. Z rapalsko mejo smo Slovenci izgubili kulturni in gospodarski središči Trst in Gorico, dostop do morja, več kot tretjino narodnega telesa  ter bili skoraj tri desetletja žrtve raznorodovalne politike in nasilja. 

Planina, še leta 1918 manjše trško naselje ob pomembnem prehodu med Ljubljano in Postojno, je kar pet let ostajala eno izmed nerešenih mejnih vprašanj. Poleg interesov obeh držav, je na mejo vplivala tudi rodbina Windischgrätz, takrat ena najpomembnejših rodbin Avstro – Ogrske, ki je poleg gozdnih posestev, žag in modernih lesno-predelovalnih obratov, imela pri nas v lasti tudi številne gradove.