Zaradi strateško pomembne lege in poteka mejne črte skozi samo naselje se je Planina hitro uveljavila kot najpomembnejši in najbolj obiskan mejni prehod na območju današnje Slovenije – vzdolž Rapalske meje ga je po obiskanosti prekašal le mejni prehod preko Riječine, ki je na ozemlju današnje Hrvaške ločeval mesti Reko in Sušak. Pomen mejnega prehoda se je kazal tudi v porastu ponudbe storitev, povezanih s statusom mejnega kraja, ki ga je pridobila Planina.
Na obeh straneh mejnega prehoda je močno narasla gostinska ponudba, italijanskim gostom in tudi finančnikom, stacioniranim v Planini, pa je še posebej dišal jugoslovanski tobak, prodajan v nadpovprečnih količinah. Prodajo tobaka Italijanom je podpirala tudi Kraljevina SHS, predvsem zaradi trošarin in carine, zaradi katerih se je močno razbohotilo tudi tihotapstvo. Iznajdljivost lokalnega prebivalstva se kaže tudi na primeru Gostilne pri Rusu, ki je poleg okrepčila in lastne bencinske črpalke nudila prostore tudi carinikom, orožnikom in finančnim kontrolorjem – slednji so lastne prostore dobili šele leta 1940, leto pred italijanskim napadom na Kraljevino Jugoslavijo, v novozgrajenem mejnem poslopju v prostorih današnje avtobusne postaje, kjer še danes uspemo razbrati napis ‘carina – dogane‘.
Mejni prehod je bil priča tudi številnim mednarodnim incidentom: leta 1924, denimo, je poveljnik italijanske finančne straže, Guido Testoni, ponoči v vinjenem stanju prečkal mejno črto in s streljanjem razburjal prebivalstvo, zaradi česar je jugoslovanska organizacija Orjuna v znak maščevanja na cesti od Unca proti Unški koliševki v streljanju smrtno ranila italijanskega finančnika. Več o mejnih službah Jugoslavije in Italije, ki so nadzorovale mejo si lahko preberete v samostojnem prispevku https://www.rapalskameja.si/nadzor-meje/
1924 – Zadnjega dne marca se je komandir italijanske obmejne postojanke finančne straže v Kačji vasi, Guido Testoni, v družbi petih oboroženih finančnikov zglasil pri nadzorni točki na jugoslovanski strani meje. Od jugoslovanskega orožniškega kaplarja Franca Dobrile je zahteval obračun s carinikom Alojzijem Hrovatom, ki je italijanskim finančnikom prepovedal kupovanje mesa v Planini. Ko ga je Dobrila po uradnem postopku napotil nazaj na italijansko stran meje, je Testoni vanj uperil puško, Dobrila pa vanj samokres, zaradi česar je Testoni umaknil puško. Ko je na prizorišče prispelo še pet jugoslovanskih finančnikov, so se Italijani vrnili na svojo stran meje. Tudi ob koncu junija je skupina italijanskih finančnikov pod Testonijevim vodstvom prečkala mejo in vdrla v hišo na naslovu Planina 55, kjer so naredili za 1140 dinarjev škode. Ko je jugoslovanski finančnik v zrak ustrelil opozorilni strel, so ga vinjeni italijanski finančniki ustrelili v nogo in pobegnili. Tudi konec oktobra, ko je bil v Postojni nabor, so popivajoči mladeniči iz Kačje vasi našemljeni in brez dokumentov prečkali mejo, a so jih pri tem zaustavili italijanski orožniki. Branili so se s kletvicami, zato so italijanski orožniki enega od njih, Cirila Abrahamsberga iz Kačje vasi 16, prijeli ter ga izročili okrajnemu sodišču v Logatcu, kjer je bil obsojen na 14 dni zaporne kazni. Istega leta je Komisariat Rakek notranjemu ministrstvu Kraljevine SHS poročal o statistikah prehajanja meje na območju mejnega prehoda Planina – iz Italije je v Kraljevino SHS prišlo 7853 oseb, zapustilo pa jo je 8647 oseb. Evidentiranih nezakonitih prehodov je bilo 13 (trije prebivalci Kraljevine SHS, en Romun, en Madžar, en Avstrijec in sedem iz drugih držav). Obe strani sta čez mejo izgnali po pet oseb.
Zgodovinska pot Planina je nastala v okviru projekta “Alpski zid – tematska pot pri Planini”, ki je del participativnega proračuna Moja občina 2022 – 2023, v sodelvanju z Zgodovinskim društvom Rapalska meja, Zavodom Znanje Postojna, OE Turizem in OE Notranjski muzej Postojna ter RRA Zeleni kras.
Dodatne informacije ali naročilo vodnika po poti:
TIC Postojna
Tržaška cesta 59a
6230 Postojna
Slovenija
M: +386 (0)64 179 972
E: tic.postojna.info@zavod-znanje.si
