Zaradi strateško pomembne lege in poteka mejne črte skozi samo naselje se je Planina hitro uveljavila kot najpomembnejši in najbolj obiskan mejni prehod na območju današnje Slovenije – vzdolž Rapalske meje ga je po obiskanosti prekašal le mejni prehod preko Riječine, ki je na ozemlju današnje Hrvaške ločeval mesti Reko in Sušak. Pomen mejnega prehoda se je kazal tudi v porastu ponudbe storitev, povezanih s statusom mejnega kraja, ki ga je pridobila Planina.
Na obeh straneh mejnega prehoda je močno narasla gostinska ponudba, italijanskim gostom in tudi finančnikom, stacioniranim v Planini, pa je še posebej dišal jugoslovanski tobak, prodajan v nadpovprečnih količinah. Prodajo tobaka Italijanom je podpirala tudi Kraljevina SHS, predvsem zaradi trošarin in carine, zaradi katerih se je močno razbohotilo tudi tihotapstvo. Iznajdljivost lokalnega prebivalstva se kaže tudi na primeru Gostilne pri Rusu, ki je poleg okrepčila in lastne bencinske črpalke nudila prostore tudi carinikom, orožnikom in finančnim kontrolorjem – slednji so lastne prostore dobili šele leta 1940, leto pred italijanskim napadom na Kraljevino Jugoslavijo, v novozgrajenem mejnem poslopju v prostorih današnje avtobusne postaje, kjer še danes uspemo razbrati napis ‘carina – dogane‘.
Mejni prehod je bil priča tudi številnim mednarodnim incidentom: leta 1924, denimo, je poveljnik italijanske finančne straže, Guido Testoni, ponoči v vinjenem stanju prečkal mejno črto in s streljanjem razburjal prebivalstvo, zaradi česar je jugoslovanska organizacija Orjuna v znak maščevanja na cesti od Unca proti Unški koliševki v streljanju smrtno ranila italijanskega finančnika. Več o mejnih službah Jugoslavije in Italije, ki so nadzorovale mejo si lahko preberete v samostojnem prispevku https://www.rapalskameja.si/nadzor-meje/
1932 – Poveljnik orožniške postaje Planina, Jakob M. Metelko, je v januarju poročal o nezanesljivih osebah z obmejnimi kartami. Več prebivalcem Planine in Grčarevca so odvzeli obmejne karte, ker naj bi se v gostilni družili z italijanskimi finančniki.
1937 – V aprilu je komisariat mejne straže bansko upravo zaprosil za dodatno osebje med orožniki, saj sta se dva orožnika le stežka prebijala skozi poletno sezono – leto prej je namreč čez mejni prehod v Planini potovalo okrog 40.000 potnikov s kolesi, avtobusi in ca. 7000 avtomobili, na mejnem prehodu pa so jim izdajali tudi vizume. Istočasno je bilo na italijanski strani mejnega prehoda zaposlenih pet orožnikov, ki vizumov niso izdajali, saj jih je Kraljevina Italija v večini odpravila.
1938 – Komisariat je v marcu spet pozval k okrepitvi orožniškega osebja, po dva v Planini in na Rakeku, saj je bilo leto prej prehodov meje že 52.637.
1939 – Komisariat Rakek je poročal o kar 91.766 vstopih in 98.592 izstopih.
1940 – Zaradi začetka vojne je na mejnem prehodu Planina v Jugoslavijo pripotovalo zgolj 3694 oseb, orožniki pa so na meji ubili šest nezakonitih prebežnikov.
Zgodovinska pot Planina je nastala v okviru projekta “Alpski zid – tematska pot pri Planini”, ki je del participativnega proračuna Moja občina 2022 – 2023, v sodelvanju z Zgodovinskim društvom Rapalska meja, Zavodom Znanje Postojna, OE Turizem in OE Notranjski muzej Postojna ter RRA Zeleni kras.
Dodatne informacije ali naročilo vodnika po poti:
TIC Postojna
Tržaška cesta 59a
6230 Postojna
Slovenija
M: +386 (0)64 179 972
E: tic.postojna.info@zavod-znanje.si
