Rapalska meja je od dvorca Hošperk proti zaselku Malni potekala tako, da je cesta med njima v celoti potekala po italijanski strani meje, v Malnih pa je celo delila posamezne domačije, ki so se raztezale na obeh straneh ceste. Tako je most preko Malenščice pripadel italijanski strani, za mostom pa je meja prečkala cesto in se strmo vzpela čez bližnje pobočje. Prost pretok blaga in ljudi čez mejo v Malnih je zato bil ključnega pomena, domačini pa so jo prehajali čez cesto, kjer sta stala posebna mejnika. Omogočeno prehajanje je bilo resnično neprecenljivo, saj so se Malni preživljali predvsem z mlini in žagami, ki so jih napajali bližnji izviri.
Prebivalstvo in sezonski delavci z juga Italije, ki jih je po ugodni ceni dovažal knez iz dvorca Hošperk – med vojnama je v danes praznih Malnih bivalo tudi do 500 ljudi – so do žag tovorili les iz Planine, namenjen oglarjenju. To so lahko počeli le po cesti mimo dvorca, razen ob rednih poplavah Planinskega polja, ko so bili mejniki pod vodno gladino.
Domačini so člane Mešane mejne komisije večkrat prosili, da mejo določijo življenjsko in ne onemogočijo dostop do mlinov in žag. Italijanski del komisije, tudi na željo kneza, ni odstopal in z letom 1925 državi sprejmeta predlog, da si Malne razdelita.
Cesto iz Planine do Malnov v celoti dobi Jugoslavija, cesto od Malnov do Hošperka pa Italija. Knez je s tem poleg dvorca pridobil še svojo žago ter cesto do nje. Prebivalci Planine pa eno izmed le treh posebnih carinskih ureditev ob rapalski meji; to je pravica prostega tovorjenja blaga do Malnov. To pravico sta državi potrdili tudi s svojimi kasnejšimi gospodarskimi sporazumi.
Danes je podoba Malnov nekoliko drugačna – nekdaj mogočnih domačij, številnih mlinov in žag ni več. Poleg nekaj zapuščenih hiš se vidijo le zaraščeni temelji nekdanjih gospodarskih objektov. Malni, več kot 300 let gospodarski steber Planinskega polja, so danes prazni.
1925 – 19. julija ob 12-ih je v veljavo stopila popravljena mejna črta na območju Kalce–Planina–Unec–Stražnik (pri Rakeku) z manjšimi prilagoditvami. Oblasti Kraljevine SHS so prevzele mejne položaje v Planini in pri Malnih, italijanske pa dvor Hošperk. Italijanska stran je bila prikrajšana za 16 hiš v Grčarevcu, 12 hiš v Gorenji Planini, 4 hiše v Lipljah in 4 hiše pri Malnih. Tudi popravljena razmejitev ni bila povsem prilagojena dejanskemu stanju na terenu – hiša posestnika Janeza Modrijana iz Malnov 6 je ostala v Italiji, njegova žaga in mlin pa sta ostali na strani Kraljevine SHS. V oktobru je prišlo tudi do tragičnega obmejnega incidenta – avto razmejitvene komisije Kraljevine SHS je v Planini do smrti povozil otroka; stroške pogreba je krila država.
1976 – Leta 1976 so ob gradnji vodovodnega zajetja domačini uspeli ohraniti velika mejnika. To so naredili tako, da so ju prestavili in uporablili kot nosilca ograje vodozbirnega območja, pri čemer so jih tudi zasukali, zato sta črki I in J, ki ponazarjata stran mejne črte, proti kateri je obrnjena stranica, danes na napačnih straneh.
Zgodovinska pot Planina je nastala v okviru projekta “Alpski zid – tematska pot pri Planini”, ki je del participativnega proračuna Moja občina 2022 – 2023, v sodelvanju z Zgodovinskim društvom Rapalska meja, Zavodom Znanje Postojna, OE Turizem in OE Notranjski muzej Postojna ter RRA Zeleni kras.
Dodatne informacije ali naročilo vodnika po poti:
TIC Postojna
Tržaška cesta 59a
6230 Postojna
Slovenija
M: +386 (0)64 179 972
E: tic.postojna.info@zavod-znanje.si
