Italijanska stran je za izdelavo mejnikov uporabila izključno vojaško delovno silo, medtem ko je Kraljevina SHS poleg vojske sodelovala tudi z lokalnim prebivalstvom. Mejo med Reško državo na jugu in tromejo na severu, dolgo 244.523,73 m (po ukinitvi Reške države 27. 1. 1924 kar 263.934,43 m) je določalo:
– 69 ‘glavnih mejnikov’. Postavljeni so na pomembnejših in izpostavljenih lokacijah, kot so vrhovi; hkrati so to tudi začetni mejniki mejnih sektorjev, visoki 1 m in označeni z zaporedno arabsko številko.
– 4508 ‘mejnikov druge vrste’, ki stojijo med glavnimi mejniki, označeni pa so s številko sektorja in zaporedno rimsko številko.
– 38 ‘posebnih mejnikov’, ki so postavljeni tam, kjer mejna črta prečka pomembnejše prometne poti; njihove oznake so enake oznakam mejnikov druge vrste, razlikujejo pa se po velikosti, saj v višino merijo kar 1,5 m.
Na vrhu vzpetine Peč, stičišču Avstrije, Kraljevine Italije in Kraljevine SHS stoji tudi ‘tromejni mejnik’ (termine triconfinale). Vsak od mejnikov ima na nasprotnih si stranicah, orientiranih vzporedno z mejno črto, oznako, ki zaznamuje stran meje: na italijanski strani črko I, na jugoslovanski pa kratico SHS (po preimenovanju Kraljevine SHS v Kraljevino Jugoslavijo leta 1929 so kratice SHS na mejnikih zakrili in jih nadomestili s črko J).