Za označevanje mejne črte v dejanskosti sta se kraljevini Italija in SHS dogovorili za uporabo prizmastih mejnikov iz armiranega betona, pritrjenih na skalno podlago, seveda z ustreznim prilagajanjem terenu mejne črte. Zasnovali so štiri različne vrste mejnikov, vsak mejnik pa je imel okrog sebe razporejene tri pomožne kamnite oznake, ki so služile zagotavljanju natančnosti pri vzdrževanju meje.
Mejniki imajo vrezano letnico 1920 kot leto sprejetja Rapalske pogodbe, na zgornji ploskvi pa so vrezane tri črte. Ena označuje magnetni sever, ostali dve pa ponazarjata potek meje do prejšnjega oziroma naslednjega mejnika.
Italijanska stran je za izdelavo mejnikov uporabila izključno vojaško delovno silo, medtem ko je Kraljevina SHS poleg vojske sodelovala tudi z lokalnim prebivalstvom. Mejo med Reško državo na jugu in tromejo na severu, dolgo 244.523,73 m (po ukinitvi Reške države 27. 1. 1924 kar 263.934,43 m) je določalo:
- 69 'glavnih mejnikov'. Postavljeni so na pomembnejših in izpostavljenih lokacijah, kot so vrhovi; hkrati so to tudi začetni mejniki mejnih sektorjev, visoki 1 m in označeni z zaporedno arabsko številko.
- 4508 'mejnikov druge vrste', ki stojijo med glavnimi mejniki, označeni pa so s številko sektorja in zaporedno rimsko številko.
- 38 'posebnih mejnikov', ki so postavljeni tam, kjer mejna črta prečka pomembnejše prometne poti; njihove oznake so enake oznakam mejnikov druge vrste, razlikujejo pa se po velikosti, saj v višino merijo kar 1,5 m.
Na vrhu vzpetine Peč, stičišču Avstrije, Kraljevine Italije in Kraljevine SHS stoji tudi 'tromejni mejnik' (termine triconfinale). Vsak od mejnikov ima na nasprotnih si stranicah, orientiranih vzporedno z mejno črto, oznako, ki zaznamuje stran meje: na italijanski strani črko I, na jugoslovanski pa kratico SHS (po preimenovanju Kraljevine SHS v Kraljevino Jugoslavijo leta 1929 so kratice SHS na mejnikih zakrili in jih nadomestili s črko J).
1931 – Za prehajanje meje so morali prebivalci Planine vložiti prošnjo pri občini (Planina pri Rakeku) ali srezu (srez Logatec), s katero so pridobili t. i. obmejno karto. V občini Planina pri Rakeku so jo posedovali 104 občani, vsako karto pa je morala potrditi tudi orožniška postaja, ki je informacije o prosilcih za karto pridobivala tudi preko zaupnikov – na ta način so obmejne karte večkrat tudi preklicali. Tako je štiričlanska družina iz Grčarevca izgubila obmejne karte na podlagi pričanja njihove sosede, po katerem naj bi v nočnem času, ko so prehodi meje bili prepovedani, večkrat prečkali mejno črto. Soseda je, po pritožbi družine, priznala širjenje lažnih govoric, družini pa so obmejne karte vrnili.
3D model sektorskega mejnika
Sektorski mejnik rapalske meje št. 53
Sektorski mejnik rapalske meje št. 53 by Grega Žorž on Sketchfab
3D model specialnega mejnika
Specialni mejnik rapalske meje 49 CXVIII
Specialni mejnik rapalske meje 49 CXVIII by Grega Žorž on Sketchfab
3D model navadnega mejnika
Mejnik rapalske meje 49 / št. LXV
Mejnik rapalske meje 49 / št. LXV by Grega Žorž on Sketchfab