O poti
Izhodišče: Cerkev sv. Roka v Planini / Dvorec Hošperk
Dolžina krožne poti: 6km
Višinska razlika: 210m
Predviden čas: 3 – 4 ure
Podlaga: Asfalt, makadam, gozdna pot
Možnost parkiranja? Dvorec Hošperk / pri vodniku
Kontakt: Janez Otrin, 041/345-135
Hoja po poti na lastno odgovornost. Pot ni označena in urejena, večinoma poteka po obstoječih poteh. Spoštujte zasebno lastnino, ne uničujte in ne odmetavajte smeti.
Želite vodstvo po poti?
Interaktivni zemljevid poti
Previous
Next
Trg Planina
Planina je naselje v Občini Postojna, ki se nahaja na severozahodnem robu istoimenskega kraškega polja po katerem teče reka Unica.
Naselje s trškimi pravicami in mitnico goriških grofov se omenja že na začetku 13. stoletja, prvotni grad Hošperk oziroma grad Unec (castrum Moevntz) pa se omenja leta 1295. Grad je stal na vzpetini Stari grad, ki se nahaja med Planinskim poljem in naseljem Unec. V 17. stoletju je zgornji grad opuščen ter zgrajen spodnji grad, kjer še danes stojijo razvaline dvorca.
V 17. stoletju je trg Planina pridobila tudi pravico do sejma ter letnega živinskega sejma na praznik sv. Marjete.
Lega naselja med Trstom in Ljubljano je vplivala tudi na razvoj furmanstva oziroma tovorništva. Pomembna prelomnica za razvoj naselja je bila odločitev Avstrijskega cesarstva za gradnjo nove, moderne ceste do Trsta, ki so jo pričeli graditi leta 1830.
Mogočne trške hiše iz prve polovice 19. stoletja, ki imajo široke napušče, obsežna dvorišča in konjske hleve, pričajo o pomembnosti in donosnosti furmanske dejavnosti.
Gradnja južne železnice Dunaj – Trst je pripomogla k postopnem zatonu furmanstva v Planini, kraj pa je pričel tudi upravno nazadovati, saj so z reorganizacijo okrajnih sodišč, le tega prenesli v Logatec.
Rapalska meja 1920 - 1947
Meja italijanskega okupiranega območja, ki so ga zasedli novembra 1918, je potekala med Logatcem in Vrhniko ter med Rakekom in Cerknico. Planina in Planinsko polje sta bila tako v celoti okupirana. Šele s podpisom Rapalske pogodbe novembra 1920 se začrta bodoča meja, ki naj bi potekala od Hotederšice, preko Kalc in Planine ter mimo Rakeka proti Javornikom. Planina je tako postala mejno naselja, kjer so dokončno zakoličili mejno črto šele leta 1924. Tako Gorenja kot Dolenja Planina sta pripadli Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS), zgornje naselje Kačja vas pa Kraljevini Italiji. Planinsko polje je večinoma pripadlo Kraljevini SHS, vendar so Italiji pripadli tako izvir Unice s Planinsko jamo, izviri in zaselek Malni ter dvorec Hošperk.
Previous
Next
Trg Planina se je v času določanja meje zaradi različnih mejnih incidentov, tako oboroženih spopadov, prometnih nesreč, maščevanja in ubojev velikokrat pojavila v dnevnem časopisju obeh držav. Tudi kasneje, v pričetku 30. let je Planina omenjena kot ena izmed mejnih točk tihotapljenja, tako ljudi kot propagandnega gradiva za različna protifašistična gibanja v Italiji.
Kontrabant oziroma tihotapljenje manjših količin blaga, predvsem za lažje preživetje obmejnega prebivalstva, je bil izjemno razširjen ter dodatek legalnemu izvažanju dobrin v Italijo. Mednarodni mejni prehod je letno prestopilo tudi 100.000 oseb.
Zaselek Malni
Zaselek Malni, ob vodnatih izvirih potoka Maleniščica je imel na začetku devetnajstega stoletja osem ali devet hiš ter številne mline in žage. Na sredini 19. stoletja je imel zaselek šest vodnih mlinov – Laškarjev, Galantijev, Firštov – Windisgrätzov, dva Milavca (gornji in spodnji) in Modrijanov mlin.
Najstarejši mlin je Gornji Milavec, ki je omenjen že v 17. stoletju, ki je obratoval vse do petdesetih let 20. stoletja.
Zaselek je pričel gospodarsko in demografsko nazadovati z rapalsko mejo, saj so prehajanje meje, ki je delila zaselek uredili šele z letom 1926. Italijani so postopno praznenje zaselka izkoristili za sezonsko naselitev oglarskih kolonij.
Konec druge svetovne vojne in ukinitev rapalske meje zaselku ni prinesla preporoda – žaga venecijanka Spodnji Milavec je dokončno nehala obratovati z dekretom o ukinitvi vseh kmečkih žag Koprskega okraja, mlin pa je deloval vse do leta 1976 (Vir: StareSlikeCerknice)
