Planina historic trail
Pot povezuje posamezne lokacije Planinskega polja in Planine v občini Postojna, kjer so še vidni ostanki nekdanje državne meje med Kraljevino Jugoslavijo in Italijo v času med obema vojnama. Dolga je štiri kilometre, za ogled potrebujete do dve uri.
PLANINA, manjši trg v Sloveniji, ki ga je med obema vojnama zaznamovala nekdanja meja med Jugoslavijo in Italijo, še danes skriva številne ostaline in zgodbe obdobja, ki se ga Slovenci spominjamo predvsem po krivični meji. Pogodbo o razmejitvi sta državi podpisali 12. novembra 1920 v italijanskem kraju Rapallo. Italiji je s tem uspelo diplomatsko priznanje njene nadvlade ozemlja, ki ga je okupirala že novembra 1918 ter si ga uradno priključila v letu 1921. Z rapalsko mejo smo Slovenci izgubili kulturni in gospodarski središči Trst in Gorico, dostop do morja ter več kot tretjino narodnega telesa in ozemlja.
Planina, še leta 1918 manjše trško naselje ob pomembnem prehodu med Ljubljano in Postojno, je kar pet let ostajala eno izmed nerešenih mejnih vprašanj. Poleg interesov obeh držav sta bila tukaj še župan Planine in kneška rodbina Windischgrätz, takrat ena najpomembnejših rodbin slovenskih dežel Avstro – Ogrske, ki je poleg gozdnih posestev, žag in modernih lesno-predelovalnih obratov, imela pri nas v lasti tudi številne gradove.
Rapalsko obdobje je v Planini čas drznih tihotapskih zgodb, krvnih maščevanj, razgrajanj italijanskih vojakov, streljanj med mejnimi službami, mednarodnih sporov zaradi pridržanja sumljivih oseb v času atentata na jugoslovanskega kralja, fašističnega nasilja, porok med slovenkami in italijani ter celo obiska Mussolinija, ki je tu prekoračil rapalsko mejo.
Kraško Planinsko polje, z drugačno podobo v vsakem letnem času, je poskrbelo za še eno lokalno značilnost – meja je bila tu večkrat na leto poplavljena in so nadzor morali izvajati tudi s čolni.
