Zgodovinsko društvo rapalska meja

Obrambna skupina Za Otoki

Na obeh bregovih reke Soče med zaselkom Kal – Koritnica in dolino Lepene je italijanska vojska načrtovala in deloma zgradila osem utrdb Alpskega zidu, ki so tako predstavljale drugo linijo obrambe v primeru napada preko Vršiške ceste ali Bogatinskega sedla. Gradnjo so pričeli najverjetneje šele leta 1939 in jo nadaljevali tudi po kapitulaciji Jugoslavije leta 1941, čeprav so utrdbe branile dostop v Italijo preko nove nemško-italijanske meje. Danes so utrdbe ohranjene zelo različno, saj so nekatere že povsem dokončane, ena pa je šele v fazi izkopov. Genetsko sodijo v isti čas in način gradnje kot obrambna dela na Pl. Polog, ki so bila prav tako začeta leta 1939 in nedokončana. V etnološkem muzeju so utrdbe Za Otoki ohranjene na dveh fotografijah iz leta 1952, iz njih pa je razvidno, da utrdba št. 2 ni bila zamaskirana in še povsem ohranjena. Uničenje njenih bojnih blokov se je tako moralo zgoditi kasneje. Glavnina obrambnih del je umeščena na pobočja nad reko Sočo, le št. 8 se nahaja na pobočju Svinjaka. S tem je umeščena v neposredno bližino ostankov Soške fronte in se z njimi tudi zamenjuje.

Utrdbi 2 in 3. Foto: Milko Matičetov, 31.7.1952. Slovenski etnografski muzej
DIgitalni model površja območja obrambne skupine Za Otoki. Izdelal Grega Žorž, vir podatkov ARSO.
Close Menu