Zgodovinsko društvo rapalska meja

Teden geoparkov

Foto: Andrija Majsen

Čas med obema vojnama, ko so bili Primorje ter deli Koroške in Kranjske priključeni Kraljevini Italiji, je za sabo zapustil sledi zgodovine. Po nasprotnem grebenu čez Idrijco nad Otaležem, Jaznami in naprej mimo Ledin proti Dolam in Zavratcu je tekla rapalska meja, ki so jo v pripravah na drugo svetovno vojno utrjevali z obrambnim sistemom Alpskega zidu. Ob samem vrhu Jelenka so bile zgrajene vojašnice za namestitev pehotnih in topniških enot, ki bi od tu branile mejo. V  primeru preboja utrjenega sistema v dolini reke Idrijce bi italijanski vojski planotast svet za Jelenkom nudil najbolj primerno zatočišče in strateško izhodišče za nadaljevanje obrambe. V ta namen so gradili vse ostale namestitvene in preskrbovalne zgradbe za namestitev  vojaških enot,  vodohrame, saj je bila oskba z vodo na kraških območjih težavna, zaradi zaščite pred obstreljevanjem pa so pod zemljo izkopavali in gradili zaklonišča ter skladišča streliva.

Na razgibani planoti, kjer je narava »modernizirana« v najmanjši možni meri, se stika dinarsko-kraško-alpski svet. Prepletajo se vplivi  alpskega in celinski podnebja, po dolini reke Soče in Idrijce pa planoto doseže tudi vpliv sredozemskega podnebja. Zelo pestra geološka dogajanja v preteklosti so poskrbela za hitro menjavanje kamnin, kar skupaj z prej naštetim omogoča izjemno pestrost rastlinja.

Najvišji krniški vrh, Jelenk (1106 m), je še posebej slaven. Tam so v prepadnih pečinah skrita rastišča idrijskega jegliča (Primula x venusta). Je križanec med endemičnim kranjskim jegličem (Primula carniolica), ki uspeva na vlažnih senčnih mestih, in avrikljem (Primula auricula), ki so mu ljubše sončne pečine. V Kendovih robeh pod Jelenkom ga je v začetku 19. stoletja odkril lekarniški laborant Ferjančič iz Idrije. Prav zaradi te rastlinske posebnosti je leta 1838 v Idrijo pripotoval saški kralj Friderik Avgust II.

Na Jelenku uspeva tudi zaščiteni Clusijev svišč ter še mnoge druge vrste z rdečega seznama, zaščitenih, znamenitih in zdravilnih slovenskih rastlin, kot so lilije, kukavičevke, nageljček… Od zdravilnih rastlin pa so najbolj poznane arnika, šentjanževka, ranjak, materina dušica in tudi astromontana oziroma srhkodlakavi oman

 

Ura in točna lokacija pričetka bosta objavljeni v tem obvestilu.

Leave a Reply

Close Menu