Zgodovinsko društvo rapalska meja

Poslanstvo, strategija in vizija

V zaključne vojaške operacije prve svetovne vojne je sodil tudi premik italijanskih enot na območje zahodnega slovenskega etničnega prostora, s čimer je bil skoraj stoletje trajajoč procesa združevanja in širjenja enotne Italije. Vojaški zasedbi je politično težo dajala pogodba o premirju med Avstro-Ogrsko in Antanto podpisano 4. novembra 1918, s katero je Italija izsilila pravnost njenih ozemeljskih ciljev, ki jih je jasno opredelila že znotraj neformalnega Londonskega sporazuma, oblikovala pa postopoma vse od njene združitve dalje. Zasedbi v novembru 1918 je sledila diplomacija, ki je novembra 1920 pripeljala do podpisa bilateralnega sporazuma o meji med Italijo in Jugoslavijo ter s tem do pričetka »rapalskega obdobja«.
Negativne posledice so za slovensko narodno telo prišle še pred fašističnim uradnim prevzemom oblasti, se stopnjevale po letu 1923 in dosegle politični vrhunec s šolsko in upravno reformo ter nadaljevale skozi celotno obdobje. Kljub temu pa ne moremo prezreti dejstva, da je meja narekovala tudi nov način življenja, izrazito spremembo družbeno kulturne dinamike, ki še danes pušča posledice v regionalni identiteti prebivalcev, ki živijo na nekdanji zahodni strani meje. Meja in mejišče sta tako postala vodilni sili razvoja območja na obeh straneh, tako na državni, regionalni kot lokalni ravni. Določevanje meje na terenu, njeno označevanje ter razdelitev pristojnosti sta državi dokončali že leta 1925 – le pet let po podpisu pogodbe. Sledila so nadaljnja pogajanja s katerimi sta uredili mejne prehode, prehajanje meje, mejni pas v katerem so veljali predpisi varovanja meje ter tudi izjemno pomembno skupno turistično planinsko obmejno območje v Julijskih Alpah. Vse te aktivnosti so seveda povzročile gradnjo raznovrstnih objektov, zato lahko danes govorimo o materialnih ostankih označevanja meje, nekdanjih mejnih prehodih različnih kategorij, stražarnic, postojank, poveljstev in bivalnih zgradb v različni oddaljenosti od meje. Ostanki so posledica tako mejnega nadzora različnih civilnih oziroma polvojaških državnih služb, ki so vsaka zase vzpostavile svoj sistem nadzora ter tudi na obeh straneh razbohotena vojaška infrastruktura dveh obrambnih območij – Alpskega zidu in Rupnikove linije.
Od vojaške zasedbe leta 1918 do podpisa nove mejne pogodbe 1947 je minilo kar devetindvajset let, obdobje pa je bilo vse prej kot statično. Že leta 1924 sta si obe državi razdelili ozemlje Svobodne reške države, na obeh straneh sta se odvili vsaj dve večji upravni reformi ozemlja, z nemško priključitvijo Avstrijske republike leta 1938 sta tako Italija kot Jugoslavija dobili novo severno sosedo, z napadom na Jugoslavijo pa rapalska meja postane tako državna meja z Nemčijo in Neodvisno državo Hrvaško kot notranja upravna meja z novoustanovljeno Ljubljansko pokrajino. Italijanski kapitulaciji leta 1943 je sledila nemška zasedba ter ustanovitev nove vojaške upravne enote Operacijska zona Jadransko primorje, ki je obstajala vse do umika nemške vojske leta 1945. Poleti 1945 se na našem zahodnem ozemlju vzpostavi nova Morganova demarkacijska črta med Britansko – ameriško vojsko in Jugoslovansko vojsko, ki jo ukinejo s podpisom nove mejne pogodbe v Parizu leta 1947, ko se ustanovi tudi Svobodno tržaško ozemlje oziroma njegovi coni A in B. Kljub temu, da se meja dokončno oblikuje leta 1954, ko se ukini STO, v društvu uporabljamo letnico 1947 kot mejnik našega obdobja preučevanja.

Poslanstvo društva

Zgodovinsko društvo Rapalska meja s svojim delovanjem želi preprečiti zgodovinsko pozabo obdobja, ki je bilo tako za Slovenijo kot slovenski narod težka preizkušnja. Dve svetovni vojni zagotovo ne pripomoreta k optimističnemu dojemanju obdobja, ki ga tako politika, zgodovina in narod obravnava kot tranzitno oziroma le kot krajši zgodovinski postanek, čeprav gre za več kot četrt stoletja dolgo odisejado zahodnega slovenskega etničnega in državnega ozemlja. S spodbujanjem nepristranskih študij, predstavitev in ostalih dejavnosti želimo javnosti predstaviti obdobje z vsemi njegovimi boljšimi in slabšimi značilnostmi ter dogodki, kjer v ospredje postavljamo življenje prebivalcev ob meji ter prišlekov, ki so jo na obeh straneh varovali in nadzirali. V ZDRM se zavedamo, da so vsi ti dejavniki doprinesli k specifičnemu političnemu, kulturnemu in navsezadnje tudi poselitvenemu razvoju ter še danes predstavljajo temeljne družbenogeografske značilnosti območja. V društvu stremimo k temu, da enotno obravnavamo celotno območje ob rapalski meji, se pravi tako ozemlje občin, ki so pripadle Jugoslaviji ter tistih, ki so bile v Italiji. Rapalska meja je tekla po ozemlju šestnajstih današnjih slovenskih občin – Kranjska Gora, Bovec, Kobarid, Bohinj, Tolmin, Železniki, Gorenja vas – Poljane, Žiri, Idrija, Logatec, Postojna, Cerknica, Pivka, Loška dolina in Ilirska Bistrica. Del Italije so bile v tistem obdobju tudi občine Kanal, Brda, Nova Gorica, Šempeter – Vrtojba, Renče – Vogrsko, Ajdovščina, Miren – Kostanjevica, Komen, Vipava, Sežana, Divača, Hrpelje – Kozina, Koper, Ankaran, Izola in Piran. Se pravi še dodatnih šestnajst občin. Na nekdanji jugoslovanski strani ne smemo pozabiti tudi občin v katerih so bila poveljstva in zaledja mejnih služb ter tudi obrambno območje Rupnikove linije. To so danes občine Jesenice, Gorje, Žirovnica, Bled, Radovljica, Naklo, Kranj, Škofja Loka, Medvode, Dobrova – Polhov Gradec, Horjul, Vrhnika, Borovnica, Bloke in Loški Potok. Skupno v našem društvu tako neposredno preučujemo ozemlje 47 slovenskih občin, kar znese skupaj 7226 kvadratnih kilometrov oziroma 36% slovenskega državnega ozemlja. Ker je del rapalskega obdobja in njegovih sprememb tudi Ljubljanska pokrajina v kateri so italijanske mejne službe razvile nov sistem varovanja meje si v društvu prizadevamo tudi spodbujanje tako arhivskega kot terenskega raziskovanja na njenem območju. Zgodovinsko društvo Rapalska meja je bilo ustanovljeno leta 2017 v Podbrdu. Osredotočeno je predvsem na področje raziskovanja, ozaveščanja javnosti, mreženja strokovnih in amaterskih raziskovalcev, projektne dejavnosti ter organizacije sestankov in raznovrstnih srečanj, tudi znanstvenih. S tem želimo zapolniti vrzel med posamezniki, organizacijami in inštitucijami, ki se ukvarjajo z obdobjem rapalske meje ter hkrati vključevati tudi javnost. Zgodovinsko društvo Rapalska meja je že pričelo z aktivnostmi povezovanja in mreženja, v prvem letu smo že vzpostavili mrežo različnih akterjev v kateri so lokalna turistična društva (TD Idrija, TD Podbrdo, TD Gorenja vas, TD Žiri), regionalni muzeji (Tolminski muzej, Mestni muzej Idrija) ter Park vojaške zgodovine Pivka. Povezovanje tudi v prihodnje ostaja naša glavna skrb, saj bližajoča stoletnica podpisa rapalske pogodbe (2020) omogoča organizacijo različnih dogodkov.

Ključne usmeritve

• Neprekinjeni razvoj društvenih dejavnosti (raziskovanje, mreženje, ozaveščanje javnosti) s ciljem postati eno izmed ključnih in prepoznavnih raziskovalnih društev;
• Priprava dogodkov ob 100 letnici podpisa Rapalske pogodbe, ki bo leta 2020.
• Vzpostaviti učinkovite oblike sodelovanja in povezovanja s sorodnimi akterji in ustanovami v Sloveniji in čezmejnem prostoru;
• S svojimi delom prispevati k znanosti in promociji rapalskega obdobja, Rupnikove linije in Alpskega zidu;
• Z izobraževanjem javnosti podati pomen pri ohranjanju spominov lokalnega prebivalstva na to obdobje;
• Ustvariti finančno in materialno podlago za neprekinjeno raziskovalno in založniško delo.

Poglavitne aktivnosti

• Interdisciplinarna raziskovalna in založniška dejavnosti na področju humanistike in naravoslovja;
• Organizacija lokalnih in mednarodnih simpozijev za zainteresirano javnost;
• Organizacija srečanj članov in nečlanov društva, strokovnih vodenj in različnih akcij za ohranitev nepremične dediščine rapalskega obdobja;
• Izobraževanje in promocija vedenja o rapalskem obdobju med mladimi ter širšo javnostjo;
• Poudarek na ohranjanju nepremične in nesnovne kulturne dediščine;
• Razširiti ozaveščanje javnosti preko socialnih omrežij in poljudnih prispevkov;
• Sodelovanje s številnimi slovenskimi in tujimi, zlasti hrvaškimi in italijanskimi, raziskovalci rapalske meje, Alpskega zidu in Rupnikove linije, ki delujejo na nekdanjem mejnem prostoru.

Želim prejemati novice o društvu

V Zgodovinskem društvu Rapalska meja smo veseli vsakega novega člana. Naš statut si lahko prenesete z naše spletne strani. Po izpolnitvi obrazca z vašimi podatki pa vas prosimo, da letno članarnino (10€) nakažete na društveni bančni račun.

Želim se včlaniti v društvo

Zgodovinsko društvo Rapalska meja
Podbrdo 18,
5243 Podbrdo
Davčna številka: 96062959
Račun je odprt pri Delavski hranilnici
SI56 6100 0001 8052 144
Namen: Ime in priimek

Close Menu